Letnik: 2002 | Številka: 11/12 | Avtor/ica: Mario Batelić

OMAR SOSA OCTET

Jazz abonma, Cankarjev dom, Ljubljana, 4. 11. 2002

Koncert kubanskega pianista z oktetom je najbrž marsikoga precej presenetil. Sosa namreč ni igral katere od različic kubanske tradicionalne glasbe; je pač eklektični jazzer, ki kubansko dediščino enakovredno vpleta v premišljeni preplet raznorodnih idiomov in referenc, od tradicij iz Afrike in Latinske Amerike prek jazza in hip hopa do klasične glasbe. V slogovno raznorodni, a zvočno enoviti glasbi je Sosa previdno namenil vsakemu od članov okteta pomembno vlogo, ki je variirala od solističnih delov do pritajenega spremljanja. Tudi Sosov pianizem, ki se nenehno spreminja po slogu in po intenzivnosti, je vešče prevzemal to dvojno vlogo. Le redko je stopil v ospredje; bolj se je osredotočal na ritmiziranje valujoče glasbene strukture, saj je prav ritem, ne melodija, temelj te brsteče muzike. Na koncertu so mu v pletenju zahtevnih ritmičnih vzorcev spretno pomagali člani okteta. Predvsem trojica vražjih tolkalcev, ki so bili hrbtenica koncerta, okoli katere so se vrtinčili prispevki drugih; med njimi sta bila tudi pevka tradicionalnega jorubskega sloga ter raper. Takšno skladno celoto, v kateri so se zelo učinkovito srečevali različni žanri in tradicije, pa sta nekajkrat skazila basist in saksofonist s konvencionalnimi solističnimi vložki.

Omar Sosa je odlično vodil, usmerjal in spodbujal sedmerico pomagačev. Z nenavadnim igranjem je drzno preskakoval iz strogosti klasične glasbe (ter se občasno ponorčeval iz nje) v galopirajočo salso, spet drugič v spoštljivo božanje himnično naravnanih zaklinjanj ter ne nazadnje v poigravanje z avantgardo, ko je z rokami ali s tolkalskimi palicami (po)segel v notranjost klavirja. Koncert je bil zabaven in dinamičen. Glasba, ki smo jo slišali, je le pogojno latinski jazz, v enaki meri je »etno«, nova klasična glasba, nova muzika, hip hop in kar je še žanrov, ki so mrgoleli v njej. Na delovanje Omarja Sose bomo definitivno pozorni tudi v prihodnje. Lepo in poučno bi ga bilo slišati še enkrat, morda za spremembo na solističnem nastopu.

Mario Batelić