Glasbena mladina v Avstriji

Piccolo Mozart za najmlajše

Avstrijska Glasbena mladina si je za lažje sporazumevanje z javnostjo izbrala preprosto ime Jeunesse. S tem na kratko pove, da je mednarodno ime francosko, ker se je ta dejavnost, namenjena mladim, pred davnimi leti uveljavila najprej v državah Beneluksa. Jeunesse je pred dvema letoma programsko bogato praznovala Abrahama, in to predvsem na Dunaju, kjer ima glavni sedež in tudi največ odmevnih prireditev.

V Avstriji glasbenomladinska dejavnost ni omejena na nepridobitno društveno ukvarjanje z izobraževanjem mladega glasbenega občinstva in s pomočjo mladim glasbenikom, ampak je močna agencija z najraznovrstnejšimi projekti. Za to agencijo na Dunaju z večernimi koncerti nastopajo znani orkestri, tudi orkester Slovenske filharmonije.

Prodornost in uspešnost Jeunesse pa se še bolj kaže v posebej oblikovanih programih za mlado občinstvo. V lastni produkciji vsako sezono po vsej Avstriji prek področnih in mestnih organizacij mladim ponudi tri cikle prireditev. Pedagoško oblikovane in moderirane koncerte in predstave pod skupnim naslovom Piccolo namenjajo otrokom od 4 do 8 let, ciklus Concertino je za poslušalce in gledalce, stare od 6 do 10 let, Junior Size pa za vse tiste nad 10 let. Na vse omenjene prireditve organizatorji vabijo mlado občinstvo s spremljevalci, starši in pedagogi, in jim nudijo možnost nakupa abonmajev ali posameznih vstopnic po zelo zmerni ceni za avstrijske razmere. Težko bi rekli, da imajo ti projekti natančne pedagoške smotre v smislu glasbenega izobraževanja, prav gotovo pa poskušajo v otroku vzbuditi zanimanje za petje in igranje glasbil ter mu z zabavnimi vsebinami ponuditi vrsto zanimivih informacij. Orkester graške Glasbene gimnazije je na primer z moderatorjem letos pripravil predstavo, v kateri dirigent na vajo orkestra pripelje malo Tino in njenega mačka Silvestra, ki spoznavata posamezne inštrumente in vse nenavadne zvoke, ki jih poleg ubranega igranja lahko izvabljamo iz njih. Pravljico o zmajčku Tacku si je izmislil trio, ki ga sestavljajo kitarist, violinist in harmonikar, vsi pa tudi pojejo in v dogajanje pritegnejo mlade poslušalce. Nekoliko zahtevnejši koncerti se ne bojijo niti najsodobnejše glasbe, na primer predstava Gledališka glasba, v kateri mezzosopranistka in harmonikar predstavita glasbo iz gledaliških del skladateljev Cathy Berberian, Pera Norgarda, Murraya Schaferja in Johna Zorna.

Mladim do 10 let so v tej sezoni ponudili tudi posebej oblikovano Mozartovo opero Beg iz Seraja in jo jeseni večkrat izvedli na Dunaju, sredi februarja letos pa dvakrat v do zadnjega sedeža polni dvorani Orpheum v Gradcu.

Predstava me je navdušila prav tako kot šeststo malčkov okrog mene, ki so z odprtimi usti sledili dogajanju na odru in glasbi. Izjemen občutek režiserja Markusa Kupferbluma za maksimalno izrabo vsakršne odrske situacije, kostuma in popolnoma preproste scene v tej predstavi ustvari naravno napetost, tako da tudi za trenutek ni dolgočasna, kljub temu da traja uro in pol brez odmora. Ko sem se odpravljala v Orpheum, si nisem znala predstavljati, kako lahko za malčke priredijo opero v treh dejanjih, ki jo je Mozart napisal pri 26 letih in ji kljub preprosti pravljični vsebini dal čisto resno glasbeno podobo. Režiser je iz opere vzel nekaj bistvenih arij in glasbenih odlomkov ter jih prepletel z odličnim veznim besedilom, v katerem je uporabil prav vse zanimive elemente. Blondie, Konstanzina angleška spletična, ki ima v tej predstavi dvojno vlogo, pevsko in igralsko, je pripovedovalka. Pogovarja se z občinstvom in mu zabavno in priljudno razlaga zgodbo. Oblečena je v karirasto krilce kot preprosto angleško dekletce, pogosto vzklikne po angleško, kar je po odzivih občinstva sodeč blizu tudi najmlajšim Avstrijcem, z rdečim šalom v rokah pa pogosto nakaže dogajanje, ne da bi se gledalci tega zares zavedali. Odlična režijska ideja! Žalostni mladi španski dami, ki jo v ujetništvu drži Selim paša, je ime seveda Konstanza, kot Mozartovi bodoči ženi, s katero se je poročil tri tedne po izredno uspešni premieri te opere v Burgteatru. Španski plemič Belmonte, ki skuša Konstanzo rešiti, je zaljubljen in neroden tenor, največ smeha pa povzroča sijajno odigrana in odpeta vloga Osmina, varuha seraja, ki ga v tej predstavi uteleša izredno visok in suhljat igralec - komik z odličnim naravnim basom. Prav ta skupaj z Blondie drži publiko v napetosti, pomaga pa jima Belmontejev služabnik Pedrillo, ki se sem in tja preplašeno posvetuje z občinstvom, kaj naj stori. Mali gledalci se odzivajo na vprašanja, komentirajo, pomagajo narediti ladjo za pobeg zaljubljencev, vendar vse to sodi v dogajanje in prav nič ne zmoti poteka zgodbe. Posebej moram pohvaliti glasbeno izvedbo, ki je več kot zgledna. Pevci so mladi in lepih glasov, poleg tega dobro igrajo, režija pa je dovolj duhovita, da se tudi v arijah odrski tempo ne upočasni. Posebna zgodba je Osmin, za to vlogo bi težko našli boljšega izvajalca. Odlična je tudi izvedba orkestra in zbora nižje stopnje dunajske Glasbene gimnazije pod vodstvom dirigenta Georga Kugija. Čista in jasna igra teh najstnikov, ki so ves čas na odru za preprosto sceno, ki jo sestavljajo samo tri lestve, kljub resnosti glasbe malčke vidno očara. Očarala je tudi mene in spet enkrat sem se resno zamislila nad tem, kako pri nas mladim oblikujemo odnos do opere.

Kaja Šivic