Letnik: 2002 | Številka: 3 | Avtor/ica: Varja Velikonja

Simon Frith, Will Straw in John Street, ur.

THE CAMBRIDGE COMPANION TO POP AND ROCK

Cambridge University Press, 2001, 303 strani

Bili so časi, ko sta pop in rock glasba živeli brez lastne literature. Ali pa je bila bodisi omalovažujoča bodisi zgolj pokroviteljska. Danes se srečujemo s številnimi biografijami in avtobiografijami ne samo rockovskih zvezdnikov, ampak celo rockovskih novinarjev. V tujini (in počasi tudi pri nas) obstaja tudi obširno akademsko tržišče z naraščajočimi univerzitetnimi predavanji in seminarji o popularni glasbi.

V knjigi Pop and Rock so razmišljanja o popularni glasbi zbrali profesorji iz Velike Britanije (Simon Frith in John Street) ter Will Straw, ki poučuje na univerzi v Montrealu. Izkušeni pisci so orisali spreminjajoče se šablone v produkciji in potrošnji popularne glasbe. Še posebej so se osredotočili na kontroverzne teme, kjer je govora o rasi in etičnosti, politiki, spolu in globalizaciji, vse v tesni povezavi z glasbo, ki je osrednja tema zbornika; rock, pop, črna, plesna in svetovna glasba. Glasba in njen pomen, moč in njeni užitki.

Zbrana besedila na novo rišejo zemljevid rockovske in pop glasbe, precizno bombardirajo najpomembnejše trenutke te glasbene zgodovine in predstavljajo ključne teme, ki pomagajo razumeti to najbolj vitalno umetniško obliko v popularni kulturi. Vsebine nam razkrivajo načine, kako je bil glasbeni užitek organiziran in sprejet in kako je vodil k oblikovanju identitet in njihovim umestitvam. In najvažnejše: zbrana besedila ponovno oživljajo diskusijo o popularni glasbi; o moči industrije, ki jo producira, na primer.

Knjiga nima nobenih teženj po dokončnih ocenah o glasbenih oblikah, ki jih razkriva, raje se poslužuje provokativnih interpretacij zgodovine. Ponuja spoznanje, da ni neke trdne zgodovine, niti dokončnih predpisov. Sodelujoči, ki so vsi strokovnjaki na svojih področjih raziskovanja, so v kratkih analizah razgrnili zamisli in argumentirali določena teoretska področja. Bili so še posebej naprošeni, da provocirajo, da spravijo na plan vprašanja o konvencionalni izkušenosti in obstoječih mitih. Vsako poglavje v knjigi ima namen spodbuditi diskusijo, ki jo vsakodnevno izvabljata tako pop kot tudi rock glasba.

Vsebina knjige je razdeljena na tri vsebinske sklope. Prvi del uvaja sam kontekst knjige in združuje vsebine besedil, ki govorijo o tehnologiji, industriji in potrošnji popularne glasbe. Pop in rock glasba nikakor nista bili le preprost rezultat mladostniškega ustvarjalnega razcveta. Oboje je bilo posledica demografskih premikov, šablon kulturne produkcije in tehnološkega razvoja. V drugem sklopu so pod imenom Besedila, žanri in stili refleksije o pop glasbi, eseji, ki na novo osmišljajo rockovsko glasbo, besedila, ki razmišljajo o premiku soula v hip hop, o dance in world glasbi. To seveda niso nepovezane oblike, saj se elementi medsebojno prepletajo. V zadnjem delu pa v poglavju z naslovom Razprave sledimo besedilom, ki se poigravajo s popom, rockom in njuno interpretacijo popularne glasbe, spola in seksualnosti, problema lokalnega in globalnega. Prevladujejo akademske, teoretične, politične debate, ki vzniknejo vedno znova, ko je govor o popularni godbi. Osnovna nit razprav je temeljno vprašanje: Kako glasbo sploh vrednotimo? Ali jo razumemo muzikološko ali sociološko, kot zvoke ali socialno izkušnjo?

Pokrivanje tega vprašanja in predvsem, kako se odraža z institucionalizacijo akademskega diskurza, so poti, v katerih so družbene oblike in interesi zapisani v glasbi. To vključuje tudi intimno glasbeno povezavo s seksualno in etično identiteto, z rasizmom in seksizmom, z državno in opozicijsko politiko in z efektom globalizacije. Prav odnos med »lokalnim« in »globalnim« v popularni glasbi je ena izmed najbolj kompleksnih, kontroverznih in pomembnih vsebin novega tisočletja. Argumenti seveda niso strogo akademski: so emocionalni in politični, delujejo na mikro in na makro ravni. Kako se »lokalno« in »globalno« kaže v tako imenovani »world« glasbi? Avtor v razmišljanju izpostavlja dejstvo, da globalno in lokalno nista preprosta, kontrastna, deskriptivna termina. Raje sugerira različne perspektive istega procesa. Pomembna moč glasbe je lahko tudi v tem, da šokira, da povzroča radost in obup. Zbornik odpira refleksijo na obe strani in skuša poglobiti naše razumevanje ključnih dejavnikov zgodovine popularne godbe.

Vsakdo, ki se za zanima za rockovsko ali pop glasbo, ima o njenem pomenu, vrednotah in efektih seveda svoje mnenje. Toda nekatera mnenja, predvsem tista iz kritiških vrst in pri nas malce manj ona iz akademskih, dosežejo več pozornosti kot druga. V največji meri predvsem zato, ker imajo dostop do poslušalstva in bralstva. Ali je to pomembno? Ko vendar vemo, da je iskren, pošten in artikuliran opis glasbenih odgovorov sila redek. Kaj poslušalci v resnici slišijo,ko poslušajo pop? Kako se oblikujejo novi modeli ritmičnih analiz? Kako deluje harmonija v novih načinih glasbene produkcije? Ali so glasbeni analitiki nujno tudi glasbeni fani? In še in še je odprtih vprašanj, dilem in razmišljanj, novih študij.

Želja po dokončnem odgovoru, po »enkrat za vselej«, je v zborniku namerno spodletela. Deloma zavoljo pozicije avtorjev, pa tudi zaradi izmikanja dimenzij prihodnosti.

Varja Velikonja