Letnik: 2002 | Številka: 3 | Avtor/ica: Jane Weber

JOAN BAEZ

Joan Baez

Vanguard/Ace/Statera, 2001

Poletje leta 1960, ko je Joan Baez posnela prvo ploščo, so zaznamovali številni pomembni politični dogodki v Ameriki in po vsem svetu. Tako kot dogodki, ki so se vpisali v svetovno zgodovino, se tudi glasba mlade, tedaj komaj devetnajstletne pevke danes zdi ključnega pomena tako za ameriško kot za angleško glasbo. Baezova je namreč kmalu postala mentorica drugim, tudi nadobudnemu Dylanu. Prvenec za založbo Vanguard (vanguardrecords.com) sem slišal v različnih izdajah, tale najbolj sveža pa je vsaj po zvočni plati ključnega pomena, saj daje možnost, da končno slišimo zvočni zapis v približno pravi luči. Tisto, kar najbolj preseneča po sami glasbeni plati, so neverjetno sveži aranžmaji. Joan je očitno vsrkala ravno pravšnjo mero »operetno« obarvanega folka, kakršnega so po velikih dvoranah peli popevkarski zvezdniki, po drugi strani pa je z nekaterimi skladbami že napovedovala prihod veliko bolj ostrega Dylanovega sloga, sicer prej znanega že s plošč pred kratkim umrlega Dava Van Ronka (pa še koga drugega, seveda). Mlada Joan Baez je bila očitno kot zvočna goba, ki je vase vsrkala vse, kar se je tedaj dalo slišati. Poznala je družino Carter in njeno klasiko Wildwood Flower, očitno je bila na koncertu Josha Whita, da je po njem povzela ponarodelo skladbo House Of The Rising Sun, na njenem gramofonu pa so se očitno znašle tudi plošče Leadbellyja, Billa Monroeja, Clarencea Ashleyja in Jesseja Fullerja. Za tista leta je pač slišala veliko, in to ji je pomagalo! Eric Burdon iz skupine The Animals je Joan sam povedal, da je bila njena različica skladbe o Hiši vzhajajočega sonca tista, ki je kot prva pritegnila njegovo pozornost. Takšnih zgodbic, ki pričajo o pomenu tega albuma, pa je v spremni besedi še več. Skladbo I Know You Rider je recimo pozneje preigravala skupina The Grateful Dead, in še bi lahko naštevali. Tisto, kar prepriča, je neverjetna svežina. Tudi po štirih desetletjih imajo te starinske pesmi v sebi nekaj novega, vibrato v pevkinem sopranu pa tudi.

Jane Weber