M. GIRA, D. MATZ

What We Did

Young God Records, 2001

Če kdo, je Michael Gira pojem brezkompromisnega avtorja, ki drži čim več vajeti v rokah. V sedaj že dvajsetletni karieri je redko sodeloval v skupinah, ki jih vodijo drugi, kjer bi igral podrejeno vlogo in njegov prispevek ne bi bil točno tak, kot bi si ga zamislil. Še najbolj prilagojen je bil v sodelovanju z nekdanjo življenjsko spremljevalko Jarboe v Skin, odpela je lahko celo nekaj njegovih pesmi. Ko je pred petimi leti razpustil Swans, je odšla tudi Jarboe, Michael pa se je v veliki meri odprl. Pri lastni založbi Young God je začel producirati glasbeno zelo različne izvajalce, jim objavljati plošče, na njih tudi sodeluje v relativno podrejeni vlogi. Vse te dodatne dejavnosti pa niso zaustavile lastnih kreacij. S skupino Angels Of Light je objavil že dva njemu lastno zavezujoča albuma, sam doma je le ob akustični kitari posnel samostojni album, nazadnje se je spustil še v sodelovanje z Danom Matzom iz Windsor For Derby. Naslov je tako preprost kot sam namen – What We Did.

Zgolj, kar sta naredila. Kar je prišlo iz njiju brez vnaprej določenih smernic, brez obvez. Čim bolj sproščeno, celo v maniri pop pesmi, kot predstavi projekt Michael Gira v rednih pismih na spletni strani (www.younggodrecords.com). Stran je izkoristil tudi za objavo besedil, v prilogi k plošči jih namreč za spremembo ni.

Dan Matz naj bi bil na plošči zastopan enakovredno, oba igrata vse vrste instrumentov, vodilne glasove naj bi si podajala izmenično ... A kaj, ko markantni Gira v vseh primerih prevlada. Repetitivna, skoraj mantrična glasbena predloga nedvoumno spomni na njegove pretekle in sedanje skupine, njegov globok bariton celo v spremljevalni vlogi zasenči zadržanega Matza. Kaj šele v pesmih, kjer Gira prevzame vodilni glas in brez napora artikulira vsak zlog v skladu s sporočilom. Če naj bi bilo to tokrat sprejemljivejše, še ne pomeni, da sta ponudila album samih potencialnih uspešnic. Glasba je lahkotnejša le na površju, zvočno svetlejša, a v počasnem teku nekje spodaj ždi zadržek, nekaj, kar preprečuje običajno naraščanje in sproščanje v pop pesmi. Gira in Matz navkljub dobrim namenom ne moreta kar tako iz svoje kože. Iz podzavesti jima žuga neka druga obveza, dovolj močna, da jima ne bi uspelo posneti »običajnega« pop albuma, pa če bi jima šlo za življenje. To pač sta, in to sta tudi naredila.

Janez Golič