Letnik: 2002 | Številka: 3 | Avtor/ica: Rajko Muršič
Tamburaši iz Cirkulan
100 let
Front Rock, edicija Etno, 2001
Tamburaštvo je tipična iznajdba tradicije 19. stoletja, značilen primer prevzema in predelave neke tuje kulturne sestavine v določenem okolju, ki jo aktivira kot pomemben samoidentifikacijski dejavnik. V obdobju narodnostnih bojev druge polovice 19. stoletja so tamburaški orkestri učinkovali kot vzvodi brsteče nacionalne (politične) identitete slovenskega prebivalstva. Na Štajerskem so bili takšni vzvodi še posebej pomembni.
V Cirkulanah so ustanovili takšen orkester leta 1899, sto let kasneje pa so se njihovi nasledniki spomnili na obletnico in dogodek proslavili z izdajo plošče. Haložani se na plošči predstavljajo kot odličen orkester, ki očitno deluje sebi in drugim v zabavo in zadovoljstvo. Zato na plošči prevladujejo veseljaške in pivske pesmi, zbadljivke in seveda plesne viže. Pesmi in viže so sicer takšne, ki jih danes že poznamo po vsej Sloveniji, čeprav izvirajo iz širšega območja severovzhodne Slovenije (Haloz, Slovenskih goric in Prekmurja), vendar pa jim značilna vokalna interpretacija – in celo instrumentalna izvedba – daje neizbrisen pečat haloške graciozne elegance. Pomlajeno zasedbo vodi spretna aranžerska roka Boštjana Polajžerja, ki pozna domačo tradicionalno glasbo in repertoar, nima pa tudi zadržkov pri uporabi drugih glasbil in zvočil lokalnega okolja. Poslušalec dobi občutek, da zasedba utemeljuje svoje usmeritve s stalnim stikom z domačim občinstvom. Verjetno nam prav zato ostanejo v spominu sveže in hudomušne izvedbe pesmi Po cesti gre en stari mož, Možek ide na oranje, Jaz pa v gorco grem in Šamarjanka.
Navdušujoče poigravanje s tradicionalnim gradivom je zadetek v polno pri novoustanovljeni »ediciji« Etno ceršaške založbe Front rock, ki jo sicer poznamo iz povsem druge zgodbe.
Rajko Muršič