Kozmična Amerika

Fred McDowell

Ljudski pevec bluesa

Ko se je poslavljal ob koncu snemanja, je Alan Lomax Fredu McDowellu napovedal, da mu bodo posnetki prinesli slavo. Toda to se ni zgodilo čez noč. Moral je počakati cela štiri leta, da so ga leta 1964 povabili na newportski festival folka, družba Arhoolie pa je izdala njegov prvi samostojni album.

Igranje na kitaro, ki ga lahko slišite v skladbi Keep Your Lamps Trimmed And Burning z Lomaxovega snemanja, je zvočni podpis bluesovskega glasbenika Freda McDowella. Posnetek najdete na albumu The First Recordings, ki ga je leta 1997 izdala družba Rounder. Kot pove naslov, gre za McDowellove prve posnetke, ki jih je septembra leta 1959 naredil legendarni Alan Lomax. Na albumu je štirinajst posnetkov, to ni čisto vse gradivo z McDowellovega prvega snemanja, vendar je lepa predstavitev njegove glasbe iz obdobja, ko še ni bil znan. Bralci, ki poznajo njegovo poznejše delo, bodo najbrž presenečeni opazili, da pozneje ni spremenil niti sloga niti repertoarja.

Fred McDowell se je rodil 12. januarja 1904 v vasici Rossville pri Memphisu v ameriški zvezni državi Tennessee. “Tedaj so skoraj vsi fantje igrali kitaro. Vsako soboto zvečer smo imeli plese v različnih hišah,” se je McDowell spominjal otroških let. “Hodil sem na te plese. Najprej sem pel, medtem ko so drugi igrali. Kadar so imeli odmor, sem zgrabil kitaro in skušal igrati.” Toda, kot je pravil, se od lokalnih glasbenikov - med njimi je bil njegov stric Gene Shields - ni veliko naučil. “Učiti sem se moral po svoje. Celo kadar so mi kaj pokazali, sem se raje umaknil in potem to zaigral po svoje.”

Navdih s plošč

McDowellu so bile gramofonske plošče pomemben navdih. Navdušeno je poslušal posnetke Blind Lemona Jeffersona, Charleyja Pattona in predvsem Blind Willieja Johnsona, odličnega kitarista, čigar kitarski zvok je skušal posnemati. Prav Johnsonova različica pesmi Keep Your Lamps Trimmed And Burning je zelo aktualna, saj jo je rad igral tudi Fred McDowell, ki je bil vzorniku podoben tudi v tem, da je gospele pogosto pel v duetu z ženo Annie Mae. Poslušati morate torej tudi njegovega vzornika. Pesem Keep Your Lamp Trimmed and Burning sta Blind Willie Johnson in njegova prva žena Willie B. Harris posnela konec leta 1928, najdete pa jo na izdaji založbe Columbia/Dots. McDowell je imel cerkveno glasbo rad tako kot blues, še en lep primer njegove gospelovske glasbe je skladba Woke Up This Morning With My Mind On Jesus, pesem, ki je pozneje ni menda nikoli več posnel in je dosegljiva samo na izdaji Alana Lomaxa. Podobnih religioznih tem je v McDowellovi zapuščini še več, med bolj posrečene pa sodi tudi tista z naslovom I Want Jesus To Walk With Me.

Okoli leta 1924 se je Fred McDowell preselil v Memphis, ki je bil takrat najpomembnejše glasbeno središče na ameriškem jugu. Nekateri zgodovinarji se čudijo, kako da ga ni odkrila nobena od snemalnih ekip, ki so jih gramofonske družbe konec dvajsetih let pogosto pošiljale v to mesto. Toda Fred McDowell tedaj verjetno še ni bil dovolj dober glasbenik, da bi bil zanimiv za komercialna snemanja. Delal je v tovarnah in na žagah in zaslužil kak dolar z glasbo, vendar ta tedaj zanj ni mogla biti preveč pomembna, saj ni imel niti lastne kitare. Kot pravi, jo je dobil šele leta 1940 od nekega belca. Kmalu nato se je poročil in se leta 1941 z ženo Annie Mae preselil v Como ter tam živel do smrti. V Comu je čez teden obdeloval najeto kmetijo, ob petkih in sobotah zvečer je igral na piknikih in hišnih zabavah, ob nedeljah pa v cerkvi. Kot je pravil, je igral za lastno veselje in za zabavo sosedov, če pa je zaslužil kak dolar, tem bolje. Počasi je izoblikoval svoj slog igranja, ki ga potem ni več bistveno spreminjal.

Značilne skladbe

Ena glasbenikovih značilnih pesmi je Going Down The River, ki jo včasih napačno naslavljajo Going To The Races. McDowell se v besedilu opira na skladbo Johna Estesa, The Girl I Love, She Got Long Curly Hair, zvok kitare pa je neponovljivo McDowellov. Na posnetku ga spremljata sosed Miles Pratcher s kitaro in sestrična Fanny Davis, ki igra na glavnik, ovit v toaletni papir. Fred McDowell je pravzaprav izvajal več pesmi znamenitega tennesseejskega bluesmana Sleepy Johna Estesa, o katerem smo v Muski že pisali. Ena med njimi je Worried Mind, ki jo je včasih naslavljal tudi Someday Baby, tako kot njegov vzornik. Highway 61 je druga od McDowellovih priljubljenih pesmi. V naslovu je omenjena magistralna cesta, ki vodi od New Orleansa skozi Delto na sever Združenih držav Amerike in je simbol poti v lepše življenje. McDowell se je zgledoval po istoimenski pesmi, ki jo je leta 1933 posnel memfiški glasbenik Will Batts, lok pesmi s podobno tematiko pa seže vse do Dylanovega albuma Highway 61 Revisited.

Če brskamo po dokaj pestrem McDowellovem repertoarju, na več izdajah najdemo tudi pesem When The Train Comes Along. Septembra, ko je Alan Lomax snemal v Comu, je bil čas za obiranje bombaža. Fred McDowell je čez dan delal na polju, snemali pa so zvečer na dvorišču njegove hiše, kjer so se nadobudnemu pevcu pridružili sosedi. Tako je nastal posnetek, na katerem pojeta Sidney Carter in Rose Hemphill, hčerki znanega lokalnega glasbenika Sida Hemphilla, Fred McDowell pa ju spremlja s kitaro.

Tako kot drugi ljudski pevci bluesa je imel tudi Fred McDowell zalogo tako imenovanih plavajočih kitic, iz katerih je znal ustvariti novo celoto, ki je izražala njegovo trenutno razpoloženje. Instrumentalen uvod v skladbo You Done Told Everybody je ena njegovih najljubših melodij za improvizacijo, različico le-te melodije pa na primer lahko slišite v pesmi Going To The River. Fred McDowell je zelo očitno več pesmi prevzel s plošč. Skladba What's The Matter Now recimo temelji na skladbi Black Snake Moan slepega Lemona Jeffersona, vendar jo McDowell igra počasneje. Včasih je uporabljal tudi zelo znane predloge. Good Morning Little School Girl, ki jo tudi najdete na njegovih ploščah, je znamenita pesem Sonnyja Boya Williamsona. Toda če je posegel po gramofonski uspešnici, njegov zvok zaradi tega ni postal sodobnejši, saj je vsaki pesmi dal pečat svoje značilne izvedbe. Podobna je tudi izvedba skladbe Shake 'Em On Down, ki je bila ena McDowellovih najljubših skladb, pa tudi njegovi sosedje v Comu so jo imeli zelo radi, in Fredu so zaradi nje dali vzdevek Shake 'Em. S pesmijo Shake 'Em On Down je že leta 1937 uspel Bukka White, svoje izvedbe so posneli tudi številni drugi pevci bluesa, tema pa je bila priljubljena tudi med nekaterimi rockerji v sedemdesetih letih.

Stonesi igrajo McDowella

Ko se je poslavljal ob koncu snemanja, je Alan Lomax Fredu McDowellu napovedal, da mu bodo ti posnetki prinesli slavo. Toda to se ni zgodilo čez noč. Fred je moral počakati cela štiri leta, da so ga leta 1964 povabili na newportski festival folka in da je družba Arhoolie izdala njegov prvi samostojni album. Potem je začel dobivati vabila tudi na druge nastope in leta 1966 je tudi prvič gostoval v Evropi, vendar z glasbo še vedno ni zaslužil toliko, da bi lahko nehal kmetovati. Leta 1969 ga je na evropski turneji slišal Keith Richards. Skupina The Rolling Stones je na albumu Sticky Fingers izdala različico pesmi Got To Move ter Freda McDowella celo povabila na ameriško turnejo. Zdelo se je, da so se mu odprla vrata pravega uspeha, toda konec leta 1971 je moral v bolnišnico zaradi raka na želodcu. Umrl je 3. julija leta 1972.

Jane Weber

Uporabljeni viri:

Zapuščina Freda McDowella je dosegljiva na številnih zgoščenkah, tu pa navajamo samo nekaj aktualnih izdaj.

- Terenski posnetki in zapiski (v prevodih Lojzeta Javornika) Alana Lomaxa iz leta 1959 (Rounder.Com).

- Posnetki in zapiski Chrisa Strachwitza in njegove založbe (Arhoolie.Com). Najnovejša McDowellova izdaja ima naslov The Best Of Fred McDowell in je zbir najboljših posnetkov za Arhoolie.

- Različni izvajalci: Legends Of Bottleneck Blues Guitar (Stefan Grossman’s Guitar Workshop).

Ker je Fred McDowell uporabljal nenavadne (odprte) kitarske uglasitve, bo ta video prava šola za vse nadobudne kitariste, ki bi radi spoznali njegove kitarske zvijače. Na videu je videti tudi Jesseja Fullerja, Furryja Lewisa, Sona Housa in še nekatere druge mojstre igranja s stekleničinim vratom (Stefan Grossman's Guitar Workshop, P.O. Box 262, Tonbridge, Kent TN10 3ZP, England; www.guitarvideos.com).