BESH O DROM

Macso Himzes

Fono Records, 2001

Glasbena ponudba sosednjih madžarskih prostranstev je v teh krajih že dolgo znana in cenjena ne glede na žanr ali glasbeno prakso. Tamkajšnji rock, jazz in etno prihajajo do nas sicer redkeje, kot bi se spodobilo glede na kvaliteto, raznovrstnost in privlačnost izvajalcev, a še vedno vsaj tako pogosto in vztrajno, da imamo nekakšen pregled nad tamkajšnjim dogajanjem. Tamkajšnja sodobna ljudska godba je bila v tem okolju prepoznana kot zanimiva in vredna pozornosti že v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja; kot tudi tiste od drugod tedaj predvsem po zaslugi jazzovskih glasbenikov, seveda madžarskih, med katerimi jih je bilo in jih je še vedno kar nekaj, ki jo uspešno vpletajo v lastno ustvarjanje. Dostopnost tamkajšnjega sodobnega jazza in ljudske glasbe na nosilcih zvoka ter dovolj pogosto tudi na slovenskih koncertnih odrih, še posebej pa pionirsko v programih Druge godbe, nas je navadila, da smo pozorni na tamkajšnje glasbeno dogajanje. Zato ne čudi, da so se pri nas predstavljali nekateri madžarski glasbeniki in skupine že precej prej, preden so dosegli mednarodni ugled in širšo medijsko odmevnost, spomnimo se samo Muszikas, Marte Sebastian, Gyergyja Szabadosa - in še marsikaterega drugega bi lahko omenili. Nekaj podobnega se zdaj dogaja tudi z relativno mlado skupino Besh o Drom.

Besh o Drom so se zbrali sredi leta 1999. S prodorno mešanico madžarskih, romskih in judovskih glasbenih sestavin, pripravljeno s prijemi, značilnimi za sodobni jazz, ter servirano z eksplozivnostjo kakšnega rockovskega benda, so nemudoma osvojili domače prizorišče ter že aprila leta 2000 v Italiji pričeli tudi svojo do sedaj praktično neprekinjeno mednarodno koncertno pot. Ta jih je že avgusta 2000 pripeljala tudi v Ljubljano, v spremljevalni program gledališkega festivala Mladi levi; žal premalo opazno, da bi na tukajšnji glasbeni sceni zapustili opaznejši pečat. Čisto drugače opažen je ostal njihov drugi prihod na slovenska tla, na otvoritev lanskoletnega izolskega Mediteranskega festivala. Jasno, v vmesnem času smo bili nanje opozorjeni in že dodobra pripravljeni na to, kar nas je doletelo, saj so vmes prihajala poročila o njihovih nastopih po uglednih festivalih in koncertnih odrih po obeh Evropah – Zahodni in Vzhodni. Navdušenju nad koncerti se ni dalo izogniti, a umanjkala je njihova predstavitev na drug običajen način: s prvencem, do sedaj sicer edinim albumom Macso Himzes (nekaj takega kot »Mačovo vezenje«). Album je sicer nastal že oktobra leta 2000, a je postal mednarodno dostopen šele potem, ko so se lani skladbe z njega uvrstile na različne zbirke »svetovnih godb«, med drugim tudi na tisto, ki jo mesečno izdaja ugledna angleška revija Folk Roots, ki je februarja lani tudi objavila obsežen članek o skupini.

Besh o Drom so v osnovi 10-članski elektroakustičen kolektiv, ki proizvaja trdno zvočno zlitino iz najboljših prvin romske in drugih madžarskih ljudskih godb in tamkajšnjega sodobnega jazza. To je tako, kot da bi skupaj igrali kakšen Ando Drom in Akosh Unit, vse skupaj pa bi potem še dodatno zavreli in začinili. Violina, harmonika in cimbale - ter kup drugih ljudskih, tudi nemadžarskih glasbil - se prebijajo skozi baražni ogenj pihal in trobil na brzečem ritmičnem toku različnih tolkal, ob milozvočnem prispevku kitar in seveda odličnem petju. Dodati je treba še »skrečanje« ter elemente hip hopa in rapa v podajanju posameznih besedi. Do konca divje, o čemer vas bo seveda najbolje prepričalo samo poslušanje, zato se ga lotite čim prej.

Zoran Pistotnik