TILL BRÖNNER

Blue-Eyed Soul

Verve/Multimedia, 2002

Meni doslej povsem neznan trobentač, producent, skladatelj in pevec Till Brönner je – kot pravi tiskovno gradivo - menda najbolj znan sodobni nemški jazzist. To najbrž pomeni, da so Peter Kowald, Peter Brötzmann, Albert Mangelsdorff in Eberhard Weber, če naštejem le nekaj imen iz spomina, obupno nesodobni ali pa jih pisec sploh ne pozna. Slednje se zdi kar verjetno, kajti nihče od naštetih najbrž niti v sanjah ne pomisli, da bi snemal »soul jazz z elementi elektronike, funka, hip hopa« - in kar je še najnovejših domačih živali s področja »sodobne glasbene scene«. Za povrh Brönner res igra na trobento in krilovko ter poje, ampak glasba je kljub poudarjeni erotičnosti bolj ali manj dolgočasna in strahotno predvidljiva. Če pomislim, koliko truda in dela je bilo vloženega vanjo, se skoraj zgrozim.

No, gotovo obstajajo ljudje, ki poslušajo tudi take stvari, čeprav jih lahko samo pomilujem. Vse skupaj ni nič drugega, kot recikliranje že davno večkrat recikliranih glasbenih »idej«, ki kljub veliki obrtni spretnosti ne morejo prepričati in so po mojem primerne samo za glasbeno kuliso. Tokrat ne v dvigalu, ampak morda v domači kopalnici.

Jure Potokar