VON FREEMAN AND FRANK CATALANO

You talkin' to me?!

Delmark/Statera, 2001

Von Freeman je eden velikih klasičnih tenorskih saksofonistov, ki se je odmevnejši karieri odrekel tudi zato, ker je vztrajal v Chicagu. Kljub temu so kvalitete njegovega igranja na saksofon dobro znane vsaj starejšim ljubiteljem jazza, mlajši pa ga morda bolj poznajo kot očeta Chica Freemana.

Vonski, kot mu ljubkovalno pravijo v domačem mestu, bo letos praznoval osemdeseti rojstni dan. Upam, da se ga bo spomnilo veliko nadobudnih saksofonistov, ki so v dolgih letih, odkar vodi tedenske jam sessione, nastopali z njim. Eden izmed takih je bil tudi mladi tenorist Frank Catalano, nad katerim sem se na straneh te revije že navduševal. Pri trinajstih je prvič nastopil z Vonskim, ki je ob snemanju skupne plošče devet let kasneje (avgusta 1999) izjavil, da pravzaprav ni velike razlike med tem, kako je zvenel takrat in danes. »Šokiral me je,« je rekel. »Čisto zares. Imel je tisto nekaj, kar slišiš le tu in tam. In še vedno ima.« To je gotovo izjemna pohvala.

Vendar tudi povsem upravičena, kajti Catalano je za svoja leta zares zelo zrel saksofonist, kot je mogoče slišati tudi na plošči s Freemanom, na kateri je prav zato večina standardov, le tri so Catalanove avtorske skladbe. A tudi v zelo znanih skladbah, kot sta Dameronova Good Bait ali Summertime, je solistične izmenjave ali unisone parte pihalcev (Vona v desnem in Franka v levem kanalu) užitek poslušati, ker se po eni strani odlično dopolnjujeta, po drugi pa z zelo različnim stilom, zvokom in temperamentom ustvarjata tudi primerno glasbeno napetost. Ta je posebej izrazita v izvrstni priredbi skladbe Alone Together.

You Talkin' to Me?! je simpatična plošča, ki na najboljši način združuje mladostni žar z izkušnjami zrelih let in dokazuje, da je jezik jazza še lahko univerzalno komunikacijsko sredstvo tudi med tako različnimi generacijami, kot jim pripadata Freeman in Catalano.

Jure Potokar