JOHN SCOFIELD

Überjam

Verve/Multimedia, 2002

Tudi če ti glasba kitarista Johna Scofielda ni posebej pri srcu, moraš priznati, da spada med tehnično izjemno dovršene instrumentaliste, poleg tega je tudi raznovrsten in ploden skladatelj. Zaslovel je zlasti potem, ko je na začetku osemdesetih let približno tri leta igral z Milesom Davisom (in z njim med drugim posnel album You're Under Arrest), čeprav je že pred tem ustvaril nekaj lastnih plošč.

Za Scofielda velja, da nenehno preseneča. Tako je lani z zvezdniško zasedbo (Brad Mehldau, Kenny Garrett in Christian McBride) posnel izjemno hvaljeno ploščo akustičnega »straight« jazza, letos pa je šel v drugo skrajnost.

Plošča Überjam je čisto prava fuzija, taka, s katero je Scofield začel in z njo zaslovel in za katero sem osebno mislil, da je že zdavnaj »passée«. Scofield dokazuje, da ni tako, in ker sem ploščo v zadnjem času poslušal večkrat, kot sem nameraval, mu moram pritrditi.

Kot skuša nakazati že parodija na »indijsko« naslovnico, je plošča neverjetna mešanica azijskih etno zvokov, ritem in bluesa, funka, rocka, rapa, jazza in povsem nedoumljivih »tehno« elektronskih vzorcev. Da stvar deluje, je mogoče po eni strani pripisati predvsem izjemno uigrani zasedbi Scofield Banda, v kateri blestita zlasti ritem kitarist in dežurni elektronik Avi Bortnick, čeprav vseskozi ostaja v ozadju, in odlični basist Jesse Murphy. Po drugi pa gotovo dovolj kakovostni glasbi.

Za barvo in duhovito zvočno nadgradnjo sta v nekaterih skladbah zaslužna še pihalec Karl Denson in predvsem klaviaturist John Medeski. Godba, ki je nastala, je sočna, napadalna, razkošna in mestoma ravno toliko »odštekana«, da se je Scofieldu zdelo pametno pripisati komentar, da kljub evokativnim naslovom (recimo Acidhead) že od 11. julija 1998 ne uživa alkohola in drugih mamil.

Scofield pogosto pove, da je že sit nenehnih vprašanj o Milesu Davisu, zato je tokrat kar sam poskrbel za primeren komentar: »Od vse glasbe, ki sem jo ustvaril, se mi zdi prav ta na Überjamu tista, v kateri bi Davis najbolj užival. V njej je veliko njegovega duha. Vedno ga je zanimalo jazz popeljati na nov kraj.«

Čeprav nikoli nisem bil ljubitelj fuzije, se s Scofieldom povsem strinjam. Überjam res vsebuje glasbo, ki je radoživa in iščoča, obenem pa zasnovana na zelo preprostem vzorcu. In temeljna preprostost je očitno v obratnem sorazmerju z učinkom, ki manjka večini fuzijskih projektov. Ja, Überjam je res über.

Jure Potokar