Letnik: 2002 | Številka: 5 | Avtor/ica: Jure Potokar

DEE DEE BRIDGEWATER

This Is Now

Verve/Multimedia, 2002

Za Dee Dee Bridgewater pravijo, da je najboljša pevka generacije, ki ji pripada (1950) - in v marsičem je temu mogoče pritrditi. Začela je z očetovim jazzovskim triom v Michiganu, nadaljevala pa z nekdanjim možem Cecilom Bridgewaterjem, Maxom Roachem, Horaceom Silverjem in Dizzyjem Gillespijem, če naštejem samo nekaj najbolj znanih. Potem je nastopila v dveh ali treh broadwayskih muzikalih in se preselila v Francijo, kjer je s tovrstno glasbo nadaljevala. Šele v devetdesetih letih se je tudi na ploščah znova vrnila k jazzu in za francosko podružnico založbe Verve posnela nekaj nadpovprečnih plošč, kot je recimo Live in Montreaux (1990).

This Is Now je gotovo njena velika mojstrovina. O tem priča že razkošna in do potankosti izdelana zunanja podoba z izčrpnimi podatki in vsemi besedili, kot se za tako zasnovano ploščo tudi spodobi. Dee Dee se je namreč odločila posneti zbirko pesmi slovitega nemškega skladatelja Kurta Weilla. Spodbudo za to je dobila, ko so jo Poljaki leta ob Weillovi (1900-1950) okrogli obletnici povabili nastopat na njemu posvečen festival v Vroclavu.

Izbrala je prgišče skladb, ki so nastale v letih od 1929 do 1948 in za katere so besedila napisali Brecht, Ira Gershwin, Ogden Nash, Maxwell Anderson ter še nekateri drugi, naročila aranžmaje pri nekdanjem možu in s številčno močno mednarodno ekipo glasbenikov posnela v vseh pogledih izvrstno Weillovo pesmarico. Tako je predvsem zato, ker so ne le lahkotni in skoraj klasični jazzovski aranžmaji, ampak tudi vokalne izvedbe povsem v funkciji sijajnih Weillovih pesmi. Nobena stvar ne izstopa, vse je lepo usklajeno, tako da zlahka razumemo pogosto ironična besedila in pomenu sledeče melodije.

Pravzaprav je presenetljivo, da je menda to prva jazzovska obdelava Weillovih songov (čeprav obstaja še bolj šokantna in sijajna Lost in the Stars (AandM, 1985) različnih izvajalcev, od Louja Reeda do Charlieja Hadena), saj gre za skladatelja, po čigar skladbah jazzovski glasbeniki pogosto posegajo. Za Dee Dee pa gotovo predstavlja izvrstno priložnost, da se z njo ter z nespornimi glasovnimi in interpretacijskimi sposobnostmi znova uveljavi tudi v domovini.

Jure Potokar