JERRY GARCIA and DAVID GRISMAN

Grateful Dawg

Acoustic Disc/Sony Pictures, 2002 (CD In DVD)

Hčerka mandolinista Davida Grismana je z amatersko kamero snemala srečanja njenega očeta z Jerryjem Garcio, in zdaj je zbir teh posnetkov dosegljiv na DVD formatu, izšel pa je tudi odličen soundtrack iz filma, v katerem glasba še bolj pride do izraza, ker so v filmu samo koščki posnetkov ali pa so uporabljeni za zvočno kuliso. CD pravzaprav ne prinaša kaj bistveno novega, a si zaradi nekaterih nenavadnih izvedb vendarle zasluži pozornost vsaj tistih bolj vnetih poslušalcev. Vrhunec je zame odlična koncertna različica skladbe Friend Of The Devil s preprostim, a skrajno učinkovitim Grismanovim solom, za nameček zbirka prinaša tudi nekaj posnetkov, ki sodijo v rubriko Glasbene korenine Jerryja Garcie (Bill Monroe, Ewan MacColl). Dokumentarec sicer temelji le na nekaterih solidnih filmskih posnetkih, sicer pa je »skrpucalo«. Američani pač znajo prodati vsak kolikor toliko pomemben in uporaben dokument. Treba pa je priznati, da je Davidovi hčerki Gillian z očitno malo gradiva uspelo ustvariti izjemno dinamičen in gledljiv glasbeni dokumentarec, ki lepo razkriva sodelovanje teh dveh glasbenikov in kaže, kako noro navdušujoča so bila njuna glasbena srečanja. Grisman ni nikoli silil Jerryja z urniki in vse je bilo bolj ali manj spontano; kot dober pogajalec pa ga je celo pripravil, da je v privolil v projekte, v katere sprva ni verjel in niso zrasli čisto na njegovem zelniku. Eden takšnih je bil album Not For Kids Only z otroškimi pesmicami, v večini povzetimi po izvedbah in notnih zapisih skupine New Lost City Ramblers. Vrhunec dokumentarca, vsaj kar zadeva tehnično plat, je video za skladbo The Thrill Is Gone. Zanimivo je videti, kako sta se ujela dva zelo različna glasbenika: natančnež Grisman in muzikant trenutka in patosa Garcia. Menim, da boste po ogledu tega izjemno simpatičnega dokumentarca bogatejši za lepo glasbeno izkušnjo. Za nameček duo Garcia-Grisman ni imel veliko predsodkov in je segal po zelo različni glasbeni literaturi od bluegrassa, angleških balad, klasik The Grateful Dead do jazza in arabske glasbe. Do vseh zvrsti pa je imel - ta oznaka je pri naših piscih zadnja leta zelo priljubljena - ustvarjalen odnos (www.dawgnet.com).

Jane Weber