Letnik: 2002 | Številka: 5 | Avtor/ica: Rajko Muršič

BARBARA ŠANTL, ZVEZDANA MAJHEN IN TOMAŽ RAUCH

Erosija

Samozaložba, 2001

Erosija se je pojavila iznenada. Malo erosa proti eroziji vrednot, bi morda lahko sklepali po naslovu. Je sila nenavaden, iščoč, drugačen in profiliran glasbeno-moralno-filozofsko-duhovni izdelek, ki ga spremlja opozorilo avtorja glasbe: »Vsa ta odstopanja in dodatne zvoke lahko dojemamo kot motnje. Lahko pa jih dojemamo tudi kot obogatitev osiromašenih sistemov, ki jih prinaša 'razvoj'.«

Uho, ki je vajeno najrazličnejših, tudi najskrajnejših oblik »odstopanj« in »dodatnih zvokov«, pride ob Erosiji na svoj račun le, hmmm, tu in tam. Strukturni kontrast, ki ga ustvarjajo duhovni spevi Zvezdane Majhen, kristalno čisti samospevi, izvedeni s skrajno mehkim glasom Barbare Šantl, in zvočna domišljija ljudskih, starih in doma zbrkljanih instrumentov Tomaža Raucha, le tu in tam požgečka uho, ki pač mora prag percepcije prilagoditi pitagorejsko nedoumljivi harmoničnosti Univerzuma.

Plošča Erosija vsekakor prinaša pomembno osvežitev sodobne slovenske glasbene ustvarjalnosti. Domnevam, da se bo po novodobnih kanalih, v katerih se gibljejo duhovno razvijajoči se posamezniki in posameznice, razširil glas o plošči, ki se mora znajti na policah ob drugih sprostitvenih, meditativnih in duha razbistrujočih izdelkih. Šumi, zveni in skrivnostne alikvote, ki jo tu in tam spremljajo, bodo morda k poslušanju pritegnili tudi tiste, ki z novo dobo ali samospevi raje nimajo nič. In, seveda, glas Barbare Šantl je nadsveten.

Rajko Muršič