TERRA FOLK

StereoFolk Live

Music Net, 2001

Najprej uganka za bistre glave:

»Po ljudskem diši, pa ljudsko ni, se po klezmerju ozira, pa judovsko ni, po turško prepeva, Turek ni, se z Balkanom brati, Balkanec ni, po Volgi plava, Rus pač ni, po irsko diha, Irec ni, romsko gode, ciganček ni; in kaj, ljudje, če vse to je?«

Odgovor se ponuja kot na dlani – Terra Folk, druščina prekaljenih glasbenikov, ki na prvencu StereoFolk Live prečeše zemeljsko oblo po dolgem in počez ter se ustavi tam, kjer ji je ljubo. Tam, kjer se krešejo iskrice raznorodnih glasbenih tradicij in kjer se ljudska izročila spogledujejo s popularnimi godbami. Ob vsem tem pa se spretno izogne talilnemu loncu multikulti glasbe, imenovane »world music«. Ostaja zamejena v tradicionalne okvire evrazijskih godbenih praks s primesmi Fiedmanovskega klezmerja, ki jih nadgrajuje s sproščeno improligaško spontanostjo.

Magično formulo živopisnega izbora internacionalnih ljudskih viž, popopranega s ščepcem lastne glasbene domišljije ter izdatno osoljenega z improvizatorsko dinamiko, sta ustanovitelja kvarteta – klarinetist in piščalkar Boštjan Gombač ter kitarist z rokerskim pedigrejem Danijel Černe - pred tremi leti preizkusila na novozelandskih ulicah, folk festivalih in v čisto pravem studiu, kjer so, v projektu Terra Mystica, nastali tudi prvi zvočni zapisi nastajajočega benda. Uspeh je bil zagotovljen. V rodni domovini sta se pozneje spajdašila še z igrivim Štajercem – violinistom Bojanom Cvetrežnikom - in uradna zgodovina benda je jela popisovati prvi list. Prav kmalu zatem so družno okupirali koncertne in klubske odre doma in na tujem, lansko pomlad pa so se ob ovekovečenju zbranega materiala na glasbeno matrico predstavili skupaj z novo rekrutiranim godcem – kontrabasistom Žigom Golobom.

Plošček StereoFolk Live je bil, kot nam tolmači že samo ime (razen dveh izjem), posnet pred publiko in med njo v klubu Gromka na ljubljanski Metelkovi. To je bil za inovativne folk muzikante svojevrsten izziv – po tehnični in po estetski plati. Odziv razvajenih ušes poslušalcev je bil, vsaj po posnetkih sodeč, dovolj prepričljiv, da so pododrske bakanalije na albumu ovenčane kot samostojni intermezzo.

Deset komadov, napaberkovanih iz vse popularnejših zakladnic keltskih, romskih, slovanskih, romanskih in judovskih glasbenih zapuščin, odlikujejo samosvoji, večplastni in šegavi aranžmaji, kjer se tradicija – skrbno pregnetena z izrazno avtorsko noto - oplaja s spontanim, pa vendar suvereno artikuliranim akustičnim zvokom.

Iz muzičnega piskra Terre Folk brbota, vre in kipi ne le umetelno preigravanje starih ljudskih napevov ter domiselno manevriranje s kopico instrumentov, marveč prekipevajo tudi prave teatrske lumperkalije, ki jih fantje uganjajo »v besedi in dejanju«. To je vsekakor eden od razpoznavnih znakov benda in težko pogrešana roba na slovenski popularnoglasbeni sceni.

Omenjeni kvartet uveljavljenih muzikantov (seznam sodelovanj in raznih projektov, pri katerih so sodelovali in katerih aktivni člani so še danes, je enostavno predolg, da bi ga lahko zaobjela tukaj in zdaj) s prvim uradno blagoslovljenim izdelkom predstavlja smel poskus prevetritve domače folk scene, povečini zabubljene v avtentično reprodukcijo zvočne podobe slovenskih pokrajin.

Preostane nam samo, da počakamo na pravi vihar, ki bi ga s predelavami ljudskih poskočnic iz domačih logov razburkali divji ritmi Terre Folk. Upajoč seveda, da je bilo sodelovanje s Katicami samo uvertura.

StereoFolk Live je plošča, s katero boste znova odkrili ter vzljubili tisto, kar ste že zdavnaj stlačili v predalček »videno-slišano-prebavljeno«. In zraven še malce poplesovali.

Katarina J.