Richard Hell

HOT AND COLD

PowerHouse Books, New York, 2001

»Najboljše, kar se ti lahko zgodi, če si rock'n'roll zvezdnik, je možnost konstituiranja lastnega miljeja tako, da ti ne bo nikoli treba biti poleg koga, ki ga nočeš,« je izjava Richarda Hella, ki lepo ponazarja njegovo bit v celoti. Od otroštva do danes. In zaokroža vsa njegova dejanja, vso individualnost in enkratnost umetniške osebnosti. Četudi govorimo o njegovem odhodu pri šestnajstih letih iz rojstnega Lexingtona, Kentucky, v New York, da bi pisal pesmi - nekakšna novodobna, moderna verzija francoskega simbolista, poeta Arthurja Rimbauda; da bi si ustvaril lasten umetniški svet; da bi hodil svojo pot.

Spoštujem njegovo umetniško delo in percepcijo sveta. Spoštujem njegovo iskrenost, samosvojost, nepozerstvo in način, ki ga je ubral v vseh plasteh umetniškega sveta, ki so mi blizu. Naj govorimo o liriki, poeziji, rockovski glasbi, risanju ali filmih. Zato sem bila toliko bolj vesela njegove odločitve, da iz tridesetletnega opusa zbere večinoma še neobjavljene pesmi, potopisne zapiske, eseje, avtorske risbe in fotografije ter vse skupaj objavi v knjigi z naslovom Hot and Cold.

»Pisanje je izredno izoliran, v bistvu osamljen proces. Zadovoljen sem s knjigo, ki je kompleksna, ni niti antologija, niti kakšen rockovski vodnik ali punkovski spomin.«

Richard Hell (ali Richard Meyers) je bil najprej poet, mogoče celo najbolj dojemljiv pisec, ki je izšel iz punkovskega okolja. Velik Burroughsov oboževalec, kar je izpričal tudi v eseju My Burroughs iz leta 1998.

Na straneh knjige Hot and Cold je Hellovo različno in raznovrstno delo končno zbrano skupaj v čudovito kohezijo različnih medijev, od pisanja poezije do ustvarjanja rock'n'rolla, kjer je glavnino energije kanaliziral v pisanje rockovske lirike. Ko je prenehal z glasbo, je spet zašel v leposlovje in zadnje čase predvsem v novinarstvo.

V knjigi lahko beremo pesmi iz Hellovega zgodnjega obdobja, to je od leta 1969 do leta 1973, pa od leta 1973 do 1989, in pesmi, ki izhajajo iz pesnikovega zadnjega obdobja in segajo v leta od 1990 do 2000. Vmes najdemo pesmi, ki so nastale kot plod skupnega sodelovanja bodisi s Patti Smith in Tomom Verlainom bodisi s Cookie Mueller in H. M. Koutoukasom. Posebej je poudarjena rockovska lirika (z najbolj referenčnimi teksti tipa Fuck Rock and Roll in Love Comes in Spurts) z Blank Generation, kot sinonimom za duha dela newyorške umetniške srenje. Richard Hell je leta 1976 s pesmijo The Blank Generation medijem najavil punkovsko gibanje, podobno kot je leta 1956 Allen Ginsberg s Howl napovedal beatniško gibanje. »Pripadam prazni generaciji,« je pel, »in vedno znova si lahko vzamem ali pustim.«

»Pristop »Do It Yourself« je bil tisto, kar sem prenesel iz podzemnega sveta poezije v glasbo,« priznava Richard Hell. Hellova estetika je skoz in skoz prežeta z željo po odhodu, željo, da sleče kožo, v kateri se nahaja, ali kot sam najbolje izpove uvodoma v pesmi Blank Generation: »I was sayin' let me out of here / Before I was even born.«

Iz knjige Hot and Cold veje Richard Hell tudi kot vizionar, originalni punkovski prerok, pobudnik značilnih punkovskih pričesk, raztrganih in razparanih oblačil in punkovskih himen Love Comes in Spurts in (I Belong to the) Blank Generation. »Ljudje si povsem napačno razlagajo, kaj sem mislil z Blank Generation. Zame je »prazen« samo črta, ki jo lahko zapolniš s čimer koli. Gre za idejo, da lahko iz sebe narediš to, kar hočeš.«

Bil je soustanovitelj številnih pomembnih glasbenih skupin tako imenovanega new wave gibanja (Television, The Heartbreakers in The Voidoids). Navdušen nad skupino New York Dolls je ustanovil lastno skupino z imenom The Neon Boys, ki se je kasneje razvila v Television, drugi ustanovni član Thomas Miller je postal Tom Verlaine, Richard Meyers pa je mutiral v Richarda Hella. Vse drugo je zgodovina.

»Rock'n'rollu sem hotel ponovno vrniti sposobnost, da se v njegovem zavetju na novo odkriješ. Rock'n'roll je arena, v kateri se lahko na novo ustvariš, vse drugo blebetanje o avtentičnosti je samo kup sranja. Esenca rock'n'rolla je, da si lahko ustvariš lasten svet, ne glede na to, kaj si o tem kdo misli. Zato sem si spremenil ime, zato sem počel vse te zadevščine z oblačili, frizuro. Gre za popolnoma pozitivno stvar. Tako ustvarjen svet je, vsaj upam, osvobajajoč in sproščen, da ljudi pritegne in se vanj vključijo. Zame je rock'n'roll meja zavesti, je mesto, kjer se soočiš z nesentimentalnim vprašanjem, ali je borba za preživetje večja od tega, kar v bistvu že dobivaš s tem, da si živ. Kajti tudi to je že borba.«

Marca 1975 je Hell zapustil skupino Television in leto in pol kasneje ustanovil bend The Voidoids. Leta 1977 je izšel njihov debi album Blank Generation, po mnenju mnogih glasbenih kritikov najboljša plošča ameriške punkovske scene. Album je bil tako klasično popoln, da je povsem izpolnil Hellove ambicije. Posledica je bila, da je zelo hitro izgubil zanimanje za glasbeno delovanje. To se izraža tudi v knjigi Hot and Cold, kjer se zanimivo, bolj kot glasba, kot glavni protagonisti pojavljajo tudi seks in mamila, strogo oseben, drzen in intimen izbor risb in fotografij. V zapiskih iz obdobja med letoma 1988 in 1998 opisuje številna literarna popotovanja, ko je obiskal ameriški jug, Italijo, Anglijo in Avstralijo. Richard Hell je vsestranski umetnik, ki se je vsakega medija lotil entuziastično in raziskovalno. Navdušen je tudi nad svetovnim spletom, kjer lahko prebiramo njegovo spletno stran: www.richardhell.com.

Leta 1996 je izšla Hellova prva novela Go Now. Prav vsa njegova dela preveva strasten svet rock'n'rolla, mamil in seksa, filma in utrinkov njemu ljubih Jeana-Luca Godarda, Orsona Wellsa, Arthurja Rimbauda in Williama Burroughsa.

»Na začetku sem bil vedno jaz. In moje delo je vedno moje, ne glede na to, kako so ga kasneje opredalčkali. In povsem postransko je, če je kasneje klasificirano kot nekakšna vrsta literarnega ali glasbenega gibanja.«

Knjiga Hot and Cold je veličasten, drzen pogled v umetniško delo Richarda Hella, ki osuplja s samosvojostjo, neodvisnostjo, popolnim individualizmom, pogumom in undergroundovsko držo. Razorožuje z besedno igro, vedno znova osuplja z življenjskimi potezami, katerih delčki dobesedno brizgajo iz prebranih strani.

Peklensko dobro.

Varja Velikonja