SIGNAL TERRITORY

Signal Territory I

rx:tx, 2002

JADVIGA

Nonim

rx:tx, 2002

Čaka nas prijetna priložnost predstavljanja dveh svežih izdelkov nove slovenske založbe, ki se po definiciji ukvarja z eksperimentalno platjo elektronske glasbe. Imenuje se rx:tx, opisana pa je kot založba, ki se ukvarja s konceptualno elektronsko glasbo. Prvi zgoščenki sta izšli pred kratkim, prva predstavitev založbe pa se je odvijala hkrati z ljubljanskim nastopom Jana Jelineka in Kima Cascona. Prva plošča, Signal Territory I, prihaja izpod reglerjev gonilnih sil založbe rx:tx, Marka Peljhana in dueta Random Logic, druga, Nonim, pa je nastajala v studijskem laboratoriju Tomaža Šuštarja, ki je lokalnim tehno navdušencem bolj znan pod imenom Jadviga. Sicer pa najprej nekaj besed o novi založbi, ki bo vsebinsko precej obogatila dogajanje na naši elektronski sceni, pa čeprav še nima trdne distribucije in lahko njene izdelke najdete le v izbranih trgovinah. Založba rx:tx se je razvila v zavodu Projekt Atol, ki je slovenski kreativni publiki dobro znan že lepo vrsto let, ustanovljen je bil leta 1992. Pri osnovnih predpostavkah se bomo zatekli k uradnim izjavam za medije, v katerih piše, da je Atol platforma za konkretne povezave med umetnostjo, visoko tehnologijo in znanostjo; založba rx:tx tesno sledi osnovnim ideološkim predpostavkam ustanovitelja. Prva plošča Signal Territory I je nekakšen zvočni dokument, ki na nosilcu zvoka združuje signale in posnetke pogovorov, ki so bili posneti poleti leta 1997 na Dokumenti X v Kasslu. Posnetki so torej starejši, obenem pa ne služijo neki pretirani reprezentanci, ampak so strogo konceptualnega pomena. So dokument, ki priča o umetniškem dogodku, ki se je zgodil na neki točki v času.

Album Nonim pa je po drugi strani rezultat konkretne studijske produkcije. Tomaž Šuštar je po poklicu računalniški inženir, to za seboj potegne tudi vse visoko tehnološke in informacijske konotacije, ki si jih pripisuje založba rx:tx. Založba se v resnici posveča malce drugačnim ozemljem ustvarjanja glasbe, ki sicer sodi v popolnoma normalne okvire; še posebej v primeru Jadvige, delno pa tudi pri Signal Territory jo lahko celo uvrstimo v glasbenih žanr, v osnovi pa služi kot platforma za sprejemanje (rx) in oddajanje (tx) zvočnih signalov. Dejstvo je, da moderni elektronski glasbeniki že tako ali tako operirajo s številnimi modernimi mediji, ki v enaki meri izpostavljajo vsebino in produkcijska sredstva, ki pogosto sama tvorijo tudi metodo dela in ideološko zaledje glasbene stvaritve. Nonim je sicer nekje na meji med tem, kar delata britanska producenta Autechre ali celotna scena založbe Warp, po drugi strani pa je na plošči slišati tudi povsem akustične elemente – ali pa se tako vsaj zdi. Obenem je album Nonim mešanica plesne glasbe in neizprosnega zvočnega eksperimentiranja ter manipuliranja z zvočnimi viri, ki sicer pristajajo tudi na kompromise, ampak le v mejah (ne)normale.

Jure Matičič