Letnik: 2002 | Številka: 6/7 | Avtor/ica: Katarina Višnar
LE TIGRE
Feminist Sweepstakes
ChicksOnSpeedRecords, 2001
LE TIGRE
Remixes
ChicksOnSpeedRecords, 2002
V nasprotju z brightonskimi Electrelane, ki so na prvencu uspele izvrstno združiti celotno pot od začetne – politične – ideje do končnega – glasbenega – rezultata, me Le Tigre že od prvega albuma dalje navdajajo z občutkom, da njihova godba ni tako posrečeno originalen produkt, kot je bila ideja: delati »žensko« glasbo. Ker se zavedam, da je popularna glasba danes kljub vsemu še vedno pretežno domena moških, sem seveda vesela, da Le Tigre so, da so glasne, »gajstne« in plesne. Nenazadnje ravno tudi zato, ker na glas povedo, da delati tovrstno glasbo ni prav nič posebno »kunštnega«, da lahko vsaka punca počne enako ali podobno – in to je bistvo. Glasba in podoba Le Tigre tako skorajda neizogibno koreninita v punkovski ter »diyevski« (naredi sam(a)) estetiki, le da jim sodobna elektronska zvočna pomagala omogočajo toliko bolj osvežen končni rezultat. Zvočni in ideološki napredek od prvega do drugega albuma je zlahka opazen v boljši artikulaciji zvoka in vizualne podobe tria. Le Tigre so vsekakor zabavne, celotna ikonografija je zadosti zapeljiva, da se ji le stežka uprejo vsa tista dekleta, ki premorejo vsaj malo rokerske duše in se požvižgajo na kakšno Celine Dion (če malce pomislim – ta je res primer retroviktorijanskega rolemodela!). Še zelo sveža zbirka remiksov pa toliko bolj poudari imanentne plesne nastavke tigrske godbe, ki bo skupini našla mesto tudi v plesno naravnanih okoljih. Poleg miksov novejših komadov najdemo tudi starejšo zadevo – remiksan uvodni komad s prvenca, že skorajda slavni Deceptacon, na koncu zgoščenke pa je dodan še videospot za komad Well Well Well. Tigrice, kaže, osvajajo (tudi) Evropo.
Katarina Višnar