Kongres Mednarodne zveze Glasbene mladine na Dunaju

Glasbena križišča

Prve dni letošnjega poletja je avstrijska Glasbena mladina, imenovana preprosto Jeunesse, gostila že 57. kongres Mednarodne zveze. Nenavadna vročina je rahlo upočasnila dogajanje prenatrpanega urnika, ki je poleg obveznih sestankov, simpozija o glasbeni ustvarjalnosti in zanimivih kulturnih dogodkov udeležencem dovolil posamična medsebojna posvetovanja in dogovore.

Mednarodna srečanja največ prispevajo prav k spoznavanju aktivnosti, načinov delovanja, podobnosti in razlik med posameznimi Glasbenimi mladinami po svetu. Kljub današnjim komunikacijam prek vseh mogočih medijev je osebni stik izredno pomemben. Žal je na vseh kongresih prav predstavitvam namenjenega najmanj časa, kot bi se vsi že dobro poznali. Pa to pri več kot štiridesetih članicah z vseh koncev sveta žal ni mogoče. Tako smo šele na Dunaju zvedeli, da bo septembra pri Glasbenih mladinah Nemčije in Avstrije gostoval 220-članski mladinski orkester Glasbene mladine Venezuele. Izjemni projekt, o katerem smo že pisali, je neke vrste odprta glasbena šola, namenjena venezuelskim otrokom “s ceste”, ki se tu naučijo pisati in brati ter igrati katero od glasbil. Kljub težkim razmeram organizatorjem uspeva marsikatero od teh mladih duš rešiti pred propadom in z najuspešnejšimi sestaviti različne ansamble, zbore in orkestre, ki lahko prizadevanja kronajo z nastopi in celo turnejami. Kako škoda, da je komunikacija med Glasbenimi mladinami še vedno prešibka, da bi se dolgoročneje povezovali, kajti ne zgodi se vsako leto, da bi tako zanimiv orkester pripotoval v našo bližino. Tu se pokažejo tiste pomanjkljivosti, ki jih Mednarodna zveza noče priznati, a jih čutimo na vseh koncih sveta. Res je sicer, da je pri izredni pestrosti delovanja Glasbenih mladin težko vse poznati in se povezovati, a obveščanje bi bilo vsekakor treba izboljšati. To je bil tudi eden od sklepov kongresa. Morda bo spletna stran Mednarodne zveze po vseh urgencah končno le zaživela!

Križišča, ki bi morala biti stičišča, so predvsem akcije, namenjene mladim poslušalcem. V mnogih deželah glasbenim dogodkom, pripravljenim posebej za mlade, posvečajo največ pozornosti. Prav gotovo je v tem najmočnejša avstrijska oziroma dunajska Jeunesse. S sedežem v stavbi osrednje glasbene hiše Musikvereina vsako leto razpisuje reci in piši osemnajst različnih abonmajev. Za smešno ceno lahko avstrijska mladina posluša od največjih svetovnih zvezd klasične glasbe do glasbenih pravljic za najmlajše. Medtem pa v Afriki poteka popolnoma drugačen projekt, po namenu bližji venezuelskemu.

Šved Stig Asp je poseben primerek glasbenomladinskega zagnanca. Že več kot šest let posveča vse znanje in življenjske sile mladim Afričanom. V imenu Mednarodne zveze Glasbene mladine z izdatno podporo švedske (SIDA) in norveške (NORA) fundacije za boj proti aidsu v afriških deželah organizira glasbene delavnice. Preprosto? Nikakor. Najprej je treba navezati zelo dobre stike z lokalnimi oblastmi, se povezati s tamkajšnjimi že izoblikovanimi glasbeniki, spoznati okolje in projekt prilagoditi do tiste mere, ki po končani prvi fazi omogoča uspešno nadaljevanje. Delavnice, v katerih se mladi kalijo v igranju glasbe, kakršno sami želijo, se nadaljujejo v nastopih, festivalih, celo v mednarodnih turnejah najboljših. A vstop v glasbeno delavnico omogoči šele udeležba na triurni delavnici “osveščanja”. Ta beseda skriva seveda zdravstvene nasvete, ki so jih kljub apriornemu odklanjanju mladi Afričani še kako potrebni. Siti so govorjenja o aidsu, o nevarnostih, o umiranju, ki so se ga že čisto navadili, saj v nekaterih okoljih srednje generacije sploh ni več, tako da otroci v najboljšem primeru živijo s starimi starši. Predavanja in podobne oblike pomoči naletijo na odpor, zato Stig in njegova sodelavka, psihologinja, predvsem odpirata vprašanja, udeležence obravnavata kot sebi enake, jim dajeta možnost, da govorijo o svojih težavah, o tabujih. Tu ni prostora za sodbe, za soljenje pameti, kaj je dobro in kaj ne, kaj je prav in kaj narobe. Mladi na teh delavnicah zvedo vse, kar jih zanima, tudi vse tisto, o čemer si niti vprašati ne upajo. Odločitve pa so njihove. Stig zadovoljen ugotavlja, da na večini delavnic ti mladi ljudje kljub prvemu odporu nazadnje tako intenzivno sodelujejo, da so jim predvidene tri ure premalo. Glasba je v projektu, ki ga imenujejo Music Crossroads, orodje in nagrada obenem. Vabilo na delavnice ima velik odmev in v štirih državah – Zimbabveju, Mozambiku, Malaviju in Tanzaniji – so se razvili pravi pravcati festivali odličnih mladih skupin. To poletje je bil v Dar el Salamu doslej največji, februarja pa s Stigovo pomočjo pripravljajo celo prvo meddržavno prireditev. Podatki in odzivi kažejo, da je projekt po socialni in ustvarjalni plati tako uspešen, da sta mu SIDA in NORA zagotovili še za nekaj let podpore. Stig ostaja tesno povezan s švedsko Glasbeno mladino, kjer že petnajst let prirejajo festival mladih glasbenikov najrazličnejših zvrsti pod imenom Musik Direkt. Prav ta akcija je rabila kot osnova za afriški projekt in skoraj vsako leto na švedski prireditvi gostuje vsaj ena afriška skupina. V prihodnje se obeta še več izmenjav in gostovanj tudi v drugih deželah.

Musik Direkt je festival mladih od 13 do 19 let, ki ga organizirajo po vsej Švedski in se sklene z nastopi najuspešnejših v Stockholmu. Bistvo festivala je popolna samostojnost nastopajočih, brez vsakršne pomoči odraslih, v poštev pa prihaja katerakoli glasbena zvrst. Ni treba ugibati, katerih zvrsti je na teh festivalih največ, a kljub vsemu se najdejo šansoni, jazz, tudi tako imenovana klasična glasba. Prva Glasbena mladina, ki si je zamislila tak festival, je bila francoska, imenuje ga Music Ado, posnemale pa so jo še nekatere Glasbene mladine po svetu. Nekatere si, tako kot švedska in francoska, najboljše mlade skupine izmenjujejo, vodstvo Mednarodne zveze pa si zelo prizadeva, da bi se ta tip prireditve čimbolj razširil in bi z najuspešnejšimi skupinami iz posameznih držav pripravljali mednarodni festival.

Mednarodna zveza Glasbene mladine se predstavlja z dvema sloganoma: Spreminjamo svet z glasbo in Mladim s pomočjo glasbe omogočamo razvoj prek vsakršnih ovir. Lepe besede dišijo po reklami, kakršnih imamo vsi polna usta – in ušesa! K sreči se marsikje kaže tista pozitivna posledica, ki je osnovni cilj Glasbene mladine in zaradi katerega lepo število entuziastov po svetu svojo energijo vlaga v to organizacijo – dvigniti mladim kvaliteto življenja.

Kaja Šivic