Rastoča knjiga

Čas iskanja korenin

Od junija lani se je v projektu Rastoča knjiga v različnih slovenskih krajih zvrstilo osem koncertov ljudskih pesmi in viž pod naslovom Sreča – biser življenja.

Kaj je Rastoča knjiga?

Ustanovitelji in somišljeniki jo označujejo za projekt bodočnosti, most med preteklostjo in prihodnostjo, poklon slovenski knjigi in slovenstvu. Prehod v tretje tisočletje smo Slovenci obeležili z desetletnico naše države, tisočletnico Brižinskih spomenikov, štiristopetdesetletnico naše prve knjige, dvestoletnico Prešernovega in Slomškovega rojstva. V počastitev tem dogodkom je namenjena Rastoča knjiga, ki zaznamuje narod kot narod knjige, ki bo po kulturi in zavezanosti knjigi tudi ob vstopu v evropsko srenjo in vsesplošni globalizaciji, kljub majhnosti preživel, ohranil identiteto in ostal v svetu prepoznaven. Skozi preteklost smo se prebijali in preživeli s knjigo, s simbolom naše duhovne kulture. Tako naj bi bila tudi v novem tisočletju knjiga naš simbol, Rastoča knjiga je edinstven projekt v svetu, ni le kulturna, temveč tudi državotvorna akcija, ki povezuje narodovo kulturno preteklost s prihodnostjo, izraža rast in napredovanje naše kulture in jezika, spoštovanje naše dediščine in vrednot. Zloženko z vsemi potrebnimi informacijami je mogoče dobiti na poštah po Sloveniji. Koordinator projekta je Državni svet Republike Slovenije, vsebinsko pa je povezan z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Vanj je vključena množica med seboj povezanih Slovencev in institucij; predstavniki znanstvenih, kulturnih, gospodarskih, univerzitetnih, založniških in cerkvenih institucij, člani nekaterih zvez in društev, predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Poštne banke Slovenije, Mestne občine Ljubljana, Državnega zbora Republike Slovenije in Državnega sveta Republike Slovenije, ki podpirajo zamisel in pobudo o izgradnji slovenskega pomnika knjigi. V preddverju bodoče Univerzitetne knjižnice, v središču starega mestnega jedra Ljubljane, nastaja hram knjige. V posebno izbranem galerijskem prostoru, na Trgu francoske revolucije 3, nam bo Rastoča knjiga prikazala našo kulturno knjižno preteklost in njene ključne mejnike. To bo živ prostor, shajališče ljudi, prizorišče raznih kulturnih dejavnosti in multivizijskih prikazov, povezanih s knjigo, nova atraktivna pridobitev našega mesta in vse dežele.

Koncerti Sreča – biser življenja

Profesorici Andreji Tomažin se je konec leta 2001 porodila zamisel predstavitve naše duhovne kulture v živo, s koncertnimi prireditvami ljudskih pevcev in pevk. Namen koncertov Sreča – biser življenja je ohranjanje ljudske pesmi, povezovanje različnosti ljudskega glasbenega izročila v slovenskem prostoru, medgeneracijsko povezovanje in spodbujanje mladih k prepevanju ljudskih pesmi in vrednotenju tega bogastva, ozaveščanje ljudi, povezovanje različnih institucij v kraju izvajanja koncerta in zbiranje prostovoljnih prispevkov, namenjenih arhitekturnemu simbolu Rastoče knjige. Prvi koncert je zaživel v majhnem kraju Šentjanž na Dolenjskem s sedmimi skupinami ljudskih pevcev in pevk, s koncerti pa raste tudi število sodelujočih. Ljudske pevke Solzice iz Budne vasi, Fantje s Preske nad Boštanjem, Ljudske pevke iz Rogatca, Zagoriški fantje iz Zagorice v Dobrepolju, Ragle iz Trebnjega, Fantje iz vasi, Štefanski fantje iz Sv. Štefana, Volk Folk iz Ilirske Bistrice, Oktet Orfej iz Iške vasi, Hrušiški fantje iz Hrušice, Ljudski pevci Rajske strune ... Prireditelji želijo s temi koncerti ponesti ljudsko pesem v različne kraje Slovenije in izven naših meja. Prizorišče prvih šestih koncertov so bile cerkve v Šentjanžu na Dolenjskem, v Trebnjem, v Rogatcu, na Vidmu v Dobrepolju, v Ilirski Bistrici, na Igu, kjer so nastopajoči prepevali nabožne pesmi.

Na sedmem koncertu, ki je bil 31. maja 2002 v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu, so se nastopajoči predstavili s po dvema pesmima. Bogdana Herman, poustvarjalka slovenskih ljudskih pesmi, z balado o Ribniški Alenčici in s prekmursko izseljeniško Gda se dragi v Ameriko odpravla; Fantje z vasi so peli o potniku, ki za boljšim kruhom odide v tujino, a tam ugotovi, da je doma najlepše, in z ljubezensko Od nekod so strune zapele; Fantje s Preske, skupina petih pevcev, so triglasno in v počasnem, zateglem ritmu zapeli dve ljubezenski Ni ga lepšga mesca v letu, kot je mesec maj in Ko sem še v šolo hodil; Ljudske pevke Solziceiz Budne vasi (Šentjanž na Dolenjskem) ljubezensko Da bi jaz znala keri je moj in tisto o ptici, ki ve povedati, kje rastejo rože, sije sonce, domuje veselje; Pevci folklornega društva Kres so prepevali o vinu in svatbeno Lan sem se oženu; Zagoriški fantje, dobitniki Evropske nagrade za ljudsko umetnost, o oglarju in dekliški liliji; Ljudske pevke iz Rogatca ljubezensko Snoč mi je bil ukraden rožmarin in pesem o domačem kraju; Štefanski fantje iz Sv. Štefana (Šmarje pri Jelšah) Kje so tiste stezice in Bleda luna; oktet Orfej z Iga, pri katerem je vpliv šolanega, ubranega zborovskega petja najbolj opazen, pa Glejte že sonce zahaja in Nocoj pa oh nocoj. Prireditev so sklenili tamburaši folklornega društvaKres s tremi venčki ljudskih pesmi.

15. junija 2002 je bil ponovitveni koncert v Prešernovem gledališču v Kranju. Poleg Ljudskih pevk Solzice, Ljudskih pevk iz Rogatca in Štefanskih fantov so nastopili še Ljudski pevci Rajske strune iz Grobelnega, Ragle, skupina osmih deklet iz Trebnjega, Hrušiški fanti iz hribovite primorske pokrajine Brkinov. Koncert so sklenile domačinke, pevke folklornega društva “Sava” Kranj, ki gojijo pesemsko izročilo različnih slovenskih pokrajin. Ciklus koncertov Sreča – biser življenja bo znova zaživel septembra.

Ti koncerti živijo znotraj idejno in vsebinsko bogatega projekta, ki temelji na ohranjanju narodove identitete. Krog sodelujočih pevcev in pevk se hitro širi, pa najsi bodo ljudski pevci, poustvarjalci ali pevci, ki sicer posegajo po drugačnem repertoarju in je ljudska pesem le del njihovega programa. Slednji so resda v manjšini, na koncertih pa navadno nastopijo kot lokalni gostje. Rastočo knjigo in tudi koncerte je vredno pohvaliti, še posebej prizadevno profesorico Andrejo Tomažin, ki se zgolj ljubiteljsko ukvarja z organizacijo in vodenjem teh koncertov. Slednji prikazujejo današnje razmere v ljudski pesmi, ki bolj ali manj “živi” vsaj še na koncertnih odrih. Organizatorki je uspelo dobiti podporo in končno je tudi ta del naše zgodovine in duhovne kulture opažen in podprt na državni ravni. Očitno je prišel čas iskanja korenin, te pa je čutiti tudi v ljudski pesmi.

Vesna Sever

Viri: spletna stran Rastoče knjige (http://www.gov.si/dsvet/contents/left_RastKnjiga.htm)