KENNY BARRON

Canta Brasil

Universal/Multimedia, 2002

Pianist, skladatelj in aranžer Kenny Barron postaja eden od pomembnih sodobnih oblikovalcev jazza, še posebej, ker objavlja zelo raznolike plošče, ki jim je skupno predvsem virtuozno in domiselno igranje na klavir. V Evropi smo pri tem še na boljšem, saj kaže, da njegove nove diskografske izdelke najprej testirajo na tem trgu, šele nato pa, če se seveda vsaj približno izkažejo, tudi v ZDA.

Glede Barronove najnovejše plošče Canta Brasil najbrž ne bi smelo biti nobenih pomislekov. Pianist je trio odličnih in vse prej kot neznanih brazilskih glasbenikov (Romero Lubambo - kitara, Nilson Matta – kontrabas, in Duduka DaFonseca - bobni) slišal skupaj igrati leta 1999 v New Yorku in jih nemudoma povabil k sodelovanju v enotedenskem angažmaju v zdaj žal že zaprtem newyorškem klubu Sweet Basil. Dodal je še svojo nekdanjo študentko, flavtistko Anne Drummond, pa tolkalca Valtinha in pevko Maucho Adnet ter sestavil eno najbolj vročih jazzovskih zasedb zadnjega leta, saj je z njo nenehno nastopal ne le doma, ampak poleti tudi po številnih evropskih jazzovskih festivalih. Najbrž so prav v podporo evropskim nastopom februarja skupaj tudi posneli ploščo Canta Brasil, ki prinaša bistvo teh nastopov.

Barrona je za latinskoameriško glasbo navdušil Dizzy Gillespie, pri katerem je nekaj časa igral, in k njej se v zadnjih letih redno vrača. To je takoj očitno tudi na plošči, ki bo ljubitelje latino jazza navdušila predvsem z razgibanimi ritmi in nekaterimi posrečenimi aranžmajskimi prijemi, poznavalce Barronovega opusa pa z navdahnjeno, izrazito lirično in tehnično virtuozno igro na klavir. Pravzaprav gre za ploščo, ki z lahkotnimi melodijami ob prvem poslušanju zavaja. Za jazz se zdi preveč enostavna in predvidljiva, da bi lahko navdušila, toda pozornejše poslušanje razkrije, da še zdaleč ni tako. Že res, da skladbe (pet jih je podpisal Barron, po eno pa Matta, Da Fonseca in Lubambo) sledijo temeljnim vzorcem brazilska glasbe, zato pa je vse drugo izvedeno ne le zelo domiselno, ampak tudi z virtuoznostjo, ki jo redko slišimo. Canta Brasil je torej plošča, ki samo utrjuje Barronov položaj enega najpomembnejših sodobnih pianistov, in samo želimo si lahko, da bi ga čimprej slišali tudi pri nas.

Jure Potokar