CARLO ACTIS DATO

The Moonwalker

Leo Records, 2001

»Govorice pravijo, da je Carlo Actis Dato nezaželeni otrok italijanskega astronavta in vesoljske kurbe. Toda drugi viri nas hočejo prepričati, da je v resnici sin žene japonskega ribiča, ki jo je posilil ameriški marinec med okupacijo nekega japonskega otoka po 2. svetovni vojni. Vsaj ena od obeh zgodb mora biti izmišljena. Seveda pa ne vemo, katera! Je pa tudi zelo verjetno, da je resnica – kot običajno – nekje vmes. V tem primeru je Carlo Actis Dato otrok italijanskega astronavta in žene japonskega ribiča. Toda kolikor sem uspel ugotoviti, je konec 2. svetovne vojne omenjena žena japonskega ribiča izginila v povsem nepojasnjenih okoliščinah; v poznih petdesetih letih (torej v letih, ko naj bi se rodil Carlo Actis Dato, op. pisca!) pa so njene čevlje našli ob postelji zelo znanega ameriškega basista po imenu Charles Mingus!

Kljub temu je po mojem mnenju Carlo Actis Dato vse bližje svojim koreninam. Vedno pogosteje je na koncertnih turnejah po Japonskem, kjer nastopa in snema z najpomembnejšimi tamkajšnjimi glasbeniki, na primer s pihalcem Kazutokijem Umezujem in s pianistom Satohom Masahikom. Vendar pa ni lahko preveriti, ali je zares že imel koncert tudi na Luni. Ko sem poskušal preveriti te govorice, se je preprosto nasmehnil in je rekel: »Sugar, vse skupaj se je dogodilo veliko bolj med nebesi in zemljo, kot lahko kdorkoli sanja; in sploh ni tako pomembno, če se je Carlo Actis Dato zares sprehodil po mesecu ali ne.« Na Moonwalkerju, drugem solističnem albumu za Leo Records, je vsekakor v najboljši formi, in bodi prepričan: če je Carlo Actis Dato najboljši ... potem so le redki lahko kdaj boljši od njega!«

Tako je zapisal naš nizozemski znanec, stari dobri John Rotties, v novembra leta 2000 spisani spremni besedi k solističnemu albumu Moonwalker italijanskega pihalca, skladatelja in še mnogo kaj, predvsem pa tudi še enega našega dobrega znanca, Carla Actisa Data. To je njegov drugi solistični album za cenjeno londonsko založbo Leo Records. Rekonstrukcija pokaže, da je Carlo Actis (pogojno rečeno) »običajne« albume v zadnjih dvajsetih letih izdajal predvsem doma, v Italiji, posebne projekte pa v tujini, pri evropskih in pri japonskih založbah. Tako je pri »Leu« izdal prvi mednarodni solistični album Umartu, pa album Wake Up with the Birds, posnet v duetu s kultnim japonskim pihalcem Kazutokijem Umezuem, album s svojim italijanskim komornim triom Brasserie Musique Mecanique (odmevno predstavljen tudi v teh krajih!), dva albuma z Italian Instabile Orchestra in žal do sedaj edini pravi album s Hereo Nonettom pod vodstvom pianista Giorgia Occhipintija, The Kaos Legend. To je zagotovo poseben dokumentarni segment v njegovem dosedanjem diskografskem opusu. Kakor je v tem segmentu povsem poseben prav album z naslovom Moonwalker, pri katerem niti slučajno ne gre za potovanje na Luno, pač pa gre toliko bolj za zvočni potopis Carlovih popotovanj po eksotičnih predelih planeta Zemlja med letoma 1995 in 1998, uglasben v letu 2000, ko so nastali studijski glasbeni posnetki; sestavljeni in povezani v sosledje korakov so potem skupaj izšli lani na tem albumu. Carlo Actis Dato je bolj ali manj prisoten v 30 kratkih zvočnih insertih: v nekaterih zgolj kot terenski snemalec na Japonskem, v Bangkoku, v različnih krajih po Maliju, v Katmanduju, v Indoneziji, v Maroku in še kje, v drugih pa seveda kot avtor in izvajalec same glasbe! Z albumom Moonwalker uprizori pravo planetarno zvočno popotovanje, po katerem nas vodi samo z baritonskim in tenorskim saksofonom ter basovskim klarinetom v avtorskih komentarjih tega planetarnega, morda res z Lune opazovanega popotovanja. Navidez asketsko, a zares šokantno bogato. Arigato!

Zoran Pistotnik