THE FLATLANDERS

Now Again

New West Records, 2002

Nekaterih poglavij glasbene zgodovine pač ni mogoče ponoviti. Tudi če bi se kdo spravil še enkrat posneti album Safe At Home (menda prvo ploščo countryrocka), bi danes verjetno zvenela smešno, in približno tako je tudi s ploščo skupine The Flatlanders. Sploh ni slaba, ravno nasprotno, saj so nekatere skladbe prav odlične, a tistega začetniškega žara, ki ga je bilo čutiti na prvih posnetkih The Flatlanders, pač ni več. Da ne bo pomote, prepričan sem, da se tega zavedajo tudi Jimmie Dale Gilmore, Butch Hancock in nenazadnje Joe Ely, ki smo ga kot edinega »Ravnodeželana«, slišali tudi pri nas. Da se tega zavedajo, priča že sam koncept albuma, ki je preprost, brez velikih ambicij in nenazadnje tudi poslušljiv s kar nekaj radijskimi uspešnicami, ki jih bo vsaj na dobrih radijskih postajah slišati vsaj tu in tam. Malokrat se zgodi, da se v eni zasedbi najdejo trije tako nadarjeni glasbeniki. Gilmore je zame eden boljših pevcev countryja, Ely je zabavljač posebne vrste z dobrim občutkom za estetiko rock and rolla s primesmi countryja, Hancock pa piše odlične pesmi in le nenapihnjenemu značaju gre zasluga, da ni bolj znan. V nasprotju s prvimi posnetki The Flatlanders - skupina je namreč doslej izdala samo eno ploščo - so tile zelo solidno producirani, na snemanju pa je bila navzoča vrsta gostujočih glasbenikov. Za začetnike v countryju je to sijajna plošča (www.newwestrecords.com).

Jane Weber