Letnik: 2002 | Številka: 8/9 | Avtor/ica: Napo.lee.tano

MASTA ACE

Disposable Arts

Jcor entertainment, 2001

Povratki starih prdcev na sceno so včasih kar tragikomični. Enaka čustva lahko vzbujajo tudi stari prdci, ki nikakor ne zberejo dovolj jajc, da bi izpregli iz razžvečene zvezdniško legendarne vprege. Buče, ki jih kotalijo Ice Cube, Ice-T, Snoop Dogg in drugi modeli njihove sorte, so pravi poligoni brezidejnosti, brezveznosti in radikalnega zmanjševanja dosežene ravni spoštovanja. S častnimi izjemami v obliki Krsa-Ona, Chucka D-ja in Guruja, seveda.

A kljub nevarnemu športu, ki se mu reče povratek, se najdejo modeli, ki na aktualnih izdelkih uspešno združujejo več kot desetletje staro karizmo in občutek za zvok in scensko situacijo sedanjosti. Masta Acea, človeka, ki je kar resno vladal na prelomu osemdesetih v devetdeseta leta, smo preverili na lanskem zagrebškem koncertu, in že takrat se je iz energije, flowa in resnega garanja na odru zdelo, da misli resno in da ve, kaj hoče. Še več: ko slišite album, spoznate, da mu je popolnoma jasno tudi to, kako hotenja uresničiti v novem desetletju, stoletju, tisočletju. Na novo ploščo je nanizal 24 indeksov, pod katerimi se skriva celoten, z leti abstinence oplemeniten arzenal njegovih veščin. Masta »ga šopa« kot mladinec, flow je popoln, Masta + Ritem = ena enota. Ko se na mikrofonu udari z mladimi mojstri, kot sta Strick in Rah Digga, jim parira brez oklevanja – pravzaprav jih nevsiljivo uči mojstrstva. Pri muziki se ne sklicuje na staro šolo, je sodoben, aktualen, kritičen, pester.

Tudi v komadih, ki so morda manj privlačni, je njegova tehnika tisto, kar reč rešuje in jo dviguje nad povprečje, nekatera mašila pa so učinkovito zamaskirana v dobro selekcijo vrstnega reda komadov. Disposable Arts je izdelek, iz katerega lahko mladinci razberejo, kako stvari strežejo stari obrtniški mojstri, ki nikoli niso bili in ne bodo na vrhovih prodajnih lestvic, a toliko spoštujejo hip hop, da pod njegovo blagovno znamko ne prodajajo vsakega nepevskega, s hrapavim glasom odrecitiranega jajca. Masta Ace dobro ve, kdo je, koliko spoštovanja si zasluži in kako dober je: prav zato je fino, da si je spomenik s temle albumom postavil kar sam. In če vemo, da je eno skladbo produciral hrvaški »wunderkind« Koolade, si lahko pihnemo na dušo in rečemo, da je na tej »fletni« plati tudi prispevek iz naše regije.

Napo.lee.tano