TRANS AM

Ta

Thrill Jockey, 2002

Sintetizatorsko kitarski trojec, ki v zasedbi Thrill Jockey izdaja kakšnih sedem let, je v svet zagnal nov nosilec zvoka. Po prvih treh, skoraj v celoti instrumentalnih albumih, ki so bili z modernejšimi elektronskimi posegi odgovor na staro krautrokersko šolo, so Trans Am za četrti album Future World, izdan pred tremi leti, v prepoznavno »našponano« zmes kitariziranja z efekti in sintetičnega maličenja analognih zvokov vpletli še futuristični viziji primerno transformirane in kovinsko zveneče glasove.

Najnovejši izdelek, šesti album po vrsti, nadaljuje iskanje tako imenovane elektronskorokovske identitete. Plošča tako kot predhodnice sicer temelji na repetitivnih vzorcih kitare, tolkal in sintetizatorja, s sezonskimi glasbenimi zapovedmi in vnašanjem »trendseterskih« elementov vanjo pa prav tako posežejo po zgodovini. Namesto psihedelije in zgodnje elektronike sedemdesetih let, ki je zaznamovala predhodna dela, je washingtonsko trojko za predzadnjo ploščo Red Line, na kateri prevladujejo predvsem rokerski obrazci z okrnjenimi elektronskimi prispevki, prevzela pop nostalgija osemdesetih let. Pri tem so šli tako daleč, da so za uvodni komad albuma postregli s čistim plagiatom tipičnega štikla indie pop prvoborcev New Order.

Kot odskočna deska za salto v morje novih glasbenih fascinacij nihajo osnovni obrazci pohitrenih, ostro razsekanih kitar in sintetičnih raztrganin, ki se zlivajo v ritmične »šponade«. Te pa mestoma pokajo po lastnih šivih, ob katerih zazijajo obujeni in pospešeni spomini na drugorazredni germanski sintpop, okrašeni z osladnimi vokali. Med brskanjem po petnajst, dvajset let starih poprokerskih zaprašinah so na svetlo potegnili brazilske funky dance ritme, ki poslušalcu razložijo, da so zadnje počitnice preživeli na jugozahodni celini, ter koktejl partyju v notranjosti ovitka dajo smisel. Tako za kratek čas odvrnejo pozornost od »novega reda«, čeprav okus po njem prežema celoten plošček. Vendar ves čas začudeno uho tudi opominjajo, da posluša nekaj, kar je blizu samemu napisu na zgoščenki in sliši na ime Trans Am. Zato seveda reciklirajo svoje zgodnje ter tudi mlajše glasbene eskapade, ki ponekod še vedno spominjajo na podlago za računalniške igrice in stare dobre Kraftwerk.

HelenaB