CAETANO VELOSO

No Borders Music Festival, Trbiž, 14. 7. 2002

Pri Caetanu Velosu sem si doslej nabral že dva »smrtna greha«. Tolikokrat sem namreč zamudil njegov koncert v mestih, v katerih sem se slučajno znašel ravno tedaj, ko je nastopal tudi on. Eden od teh dveh grehov je sploh velik, saj je šlo za Rio de Janeiro, torej za »domač teren«. Letos bi se mi kaj kmalu zgodilo, da bi si prislužil še tretjega, saj je bila reklama za festival v italijanskem Trbižu in za Caetanov nastop na njem v Sloveniji neverjetno slaba, čeprav je bilo vstopnice lažje dobiti, kot nekoč na zamujenih koncertih v Braziliji in v Urugvaju.

Caetano je v Trbižu predstavil zadnji projekt, posvečen suženjstvu v Braziliji; v domačih sobanah ga lahko uživamo na dva načina – s poslušanjem studijske plošče Noites do Norte ali njene dvojne žive različice Noites do Norte Ao Vivo, po kateri se je koncert uradno tudi imenoval.

Ker je suženjstvo neposredno povezano s črnstvom in vplivi te kulture, je Veloso v skupini tokrat posebno vlogo namenil ritmom, ki mu jih je ob rednem bobnarju pomagala ustvarjati še četverica odličnih brazilskih tolkalcev. Na tej osnovi so se naprej razvijali zvoki drugih glasbil, med katerimi je bil seveda nepogrešljiv čelo v rokah Jaquesa Morelenbauma, ki smo ga edinega med nastopajočimi imeli v različnih projektih možnost že videti tudi v Ljubljani.

Caetano Veloso je v Trbižu praktično odigral celotni repertoar Noites do Norte Ao Vivo, tudi po enakem vrstnem redu. Odstopanja so bila minimalna. Precejšen del koncerta je odigral sam v spremljavi z akustično kitaro, konec pa sklenil v živahnih tropskih ritmih in s hitom Tropicalia. V dodatku se je na oder vrnil oblečen v Ronaldovo majico in s tem dogodku dodal še nekaj značilnega brazilskega razpoloženja. Večina nastopa je bila odigrana z maksimalno profesionalnostjo ter izjemno natančnostjo. Pravi tropski naliv zunaj šotora in hladno vreme zato dogodka niti najmanj nista zmotila. Publika, ki je sicer ves čas disciplinirano s sedežev spremljala dogodke na odru, pa je finale nastopa vendarle pričakala na nogah. Caetano je Italijane s stolov dvignil v tistem hipu, ko je začel izvajati skladbe s plošče, ki jo je posvetil Federicu Felliniju.

Marko Jenšterle