Zakulisja glasbenih odrov

Uvod

Če si hočem kupiti obleko, se odločim za nakup.

Če hočem jesti večerjo, si jo pripravim ali pa grem v restavracijo.

Če želim gledati televizijo, jo prižgem in gledam najljubši program.

Če želim na sprehod, se oblečem in odidem tja, kamor sem si želela.

Če si zamislimo, kaj bi radi delali v življenju, si moramo najprej zastaviti cilj in potem razmisliti, kako ga bomo uresničili.

Recimo, da je cilj glasbenika nastopiti na večernem recitalu. Toda, ali je dovolj, da samo vadi ure in ure in gre potem igrat na oder? Katere druge cilje si mora zastaviti, da bo nastop uspešen?

Ni dovolj imeti le željo po dobrem nastopu. Najprej mora glasbenik skrbno izbrati program, imeti dobro tehniko, da ga lahko pripravi, in se naučiti skladbe. Na koncu lahko na koncert povabi veliko ljudi, se obleče v lepo obleko ...

Toda ni dovolj, da dobro naštudira program in skrbi za videz in ugled. Da bi se počutil udobno na odru, mora nastopajoči dobro poznati svoje telo in svoj um – svoj najintimnejši jaz. Zavedati se mora, da se, kadar je na odru, njegovo telo drugače odziva kot takrat, ko samo vadi doma. Zavedati se mora tudi tega, da včasih, kadar vadi, njegove misli med igranjem uidejo drugam: »izvajanje glasbe« doma veliko lažje kot med nastopom postane relaksacija – neke vrste meditacija.

Toda na odru je položaj bistveno drugačen: telo se odzove z nekaterimi tipičnimi simptomi stresa, ki ne dajejo podpore igranju – naj omenim vsaj napetost v mišicah, občutek tesnobe v želodcu (metuljčki v želodcu, kot imenujejo Angleži!), mrzle roke, potne roke ... V takšnem stanju nesproščeno telo ne dopusti umu, da se sprosti, istočasno pa prav misli povzročijo napetosti v telesu. Koncentracija postane drugačna, saj so misli nenehno na preži in nekje v ozadju čakajo na morebitno najhujše – to pa je, da bi se nastopajoči zaradi spominskih ali tehničnih spodrsljajev osramotil pred publiko: zaradi negativnih misli in čustev se začne počutiti negotovega v stvareh, o katerih nikdar prej ni dvomil. Še nekaj dni pred recitalom so bile stvari videti čisto drugačne, saj se je v velikem pričakovanju veselil nastopa. Na odru pa se mu velikokrat zgodi, da kar nekako ne more kanalizirati glasbe tako, da bi se lahko sprostil in jo v vrhunski interpretaciji posredoval publiki. Namesto tega začne kanalizirati tretji jaz. To ni tisti jaz, ki ga sicer kuje v oblake slave, niti ni to njegov jaz, kakršen se kaže v realnosti. Ta tretji jaz podcenjuje vse tisto, kar je nastopajoči v resnici sposoben narediti in doseči. Skozi notranji glas mu – medtem ko nastopa – neprestano šepeta: »Stavim, da te pasaže ne boš igral dobro!« ... »Ojoj, katere so že note v naslednjem taktu?« ali »A si nor, kaj sploh delaš tukaj, mar bi se namesto glasbe posvetil čemu drugemu!!!« To glasbeniku slabi moči ter pripravljenost, zato ne more dati vsega od sebe in dokazati, kaj je v resnici zmožen napraviti: vse to njegov um zmoti tako močno, da se ne more več zbrati in se koncentrirati na tisto, kar bi dejansko moral početi; posledično zaradi tega nastopajoči občuti tudi napetosti v telesu.

Da bi lahko rešil to situacijo, potrebuje nastopajoči fokus, ki mu bo dopustil, da se bo lahko ves čas koncentriral na končni cilj: kanalizirati – projicirati glasbo in sprostiti telo tako, da bo glasba tekla skozenj in bo nastop pravo doživetje zanj in za publiko. Ta cilj pa bo nastopajoči lahko uresničil le, če bo vedel, kako pripraviti telo in um, da bo glasbo uspešno posredoval; zato se bo moral najprej zavedati občutij v telesu (ki so v različnih situacijah udobna ali neudobna) in misli (pozitivne in negativne), ki spremljajo ta občutja. Šele natančna analiza teh občutij in misli mu bo omogočila najti fokus, s katerim bo sprostil telo in pustil glasbi, da teče skozenj.

Zakaj mora nastopajoči tako dobro poznati končni cilj in poti do njega? Če ne zna pravilno usmerjati misli in občutkov in ob tem tudi ne pazi na telo in občutja, potem prej ali slej zaide v težave. Te težave so lahko fizične ali psihične, eno običajno sproži drugo in nasprotno. V začaranem krogu se lahko znajde prav vsakdo: od pop pevcev do orkestrskih glasbenikov. Kot se mora vsak človek zaradi nezdravega načina življenja prej ali slej soočiti z zdravstvenimi težavami, tako so tudi glasbeniki soočeni s katero od zdravstvenih težav, ki niso le posledice nezdravega načina življenja (prenatrpani urniki, premalo spanja, menjavanje bioritma zaradi gostovanj s celine na celino, neredna prehrana, premalo gibanja). Zaradi napačne uporabe glasbil, nepravilne tehnike igranja in psihičnega pritiska, ki ga prinaša vsakokratni nastop pred publiko, pa so težave glasbenikov lahko bolj specifične.

Kakšne so te težave, kdo jih ima, kako jih zdraviti in kako jih preprečevati, predvsem pa, kako slediti cilju - vrhunskemu nastopu -, bomo lahko brali v nadaljevanjih.

Damjana Zupan