ORCHESTRA BAOBAB

Specialist In All Styles

World Circuit Music, 2002

O valu obujanja legend afriške popularne godbe v ponovno aktivno javno in ustvarjalno življenje, ki je v zadnjih nekaj letih zalil svetovno glasbeno prizorišče, smo že nekajkrat pisali; nazadnje ob predstavljanju odličnega albuma Amba pionirja kongoleške rumbe Wenda Kolossoya. V minulem letu je ta val samo še stopnjeval intenzivnost in rušilno moč ter z novimi posnetki, koncerti in izdajami novih albumov skupin, za katere smo bili prepričani, da so že pred časom našle stalno mesto v glasbeni zgodovini Črne Afrike, podrl še zadnje pomisleke, predsodke, strahove in ugovore, povezane s smiselnostjo takšnega početja nekaterih evropskih založb. Med vidnejše in za razvoj afriške popularne godbe pomembnejše med omenjenimi skupinami zagotovo spada senegalska, pred dobrima dvema letoma »prebujena« Orchestra Baobab.

Za poznavalce zgodovine zahodnoafriške popularne godbe Orchestra Baobab ni nobena neznanka. Eno ključnih kolektivnih akterk nastanka senegalske popularne godbe smo v minulih več kot dvajsetih letih predstavljali ob različnih priložnostih. A ko smo skupino prvič slišali z delnih ponatisov njene zapuščine pri založbi World Circuit konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, je bila že več let neaktivna; tako da smo v povezavi z njo že od vsega začetka spoznavali zgodovino. Nihče ni tedaj verjel, da le začasno. Trajalo je slabih dvajset let, dokler se leta 2000 ni pričelo govoriti o še ne objavljenih posnetkih in o pripravljanju dopolnjene izdaje njenega mednarodnega prvenca - albuma Pirates Choice. Nicku Goldu, lastniku in gonilni sili založbe World Circuit, očitno Orchestra Baobab vsa ta leta ni dala miru. Tako se je pri tej založbi spomladi leta 2001 zares pojavil dvojni album omenjenega naslova; na enem ploščku je bil ponatisnjen leta 1989 izdani album istega naslova, na drugem pa šest do takrat še ne objavljenih ali vsaj mednarodno nedosegljivih izvrstnih skladb v izvedbi iste zasedbe orkestra z istega snemalnega »sešna«. A seveda je bila še večje presenečenje hkratna novica, da je Orchestra Baobab spet skupaj, da zasedba ni bistveno spremenjena od tiste na Pirates Chioce, da preigrava stare in pripravlja nove komade in da bo v kratkem tudi nastopala po Evropi. To se je jeseni leta 2001 zares zgodilo in med drugim je bila ena glavnih atrakcij glasbenega sejma WOMEX v Rotterdamu. Vse skupaj bi bilo seveda lahko samo enkraten podvig, a sprožen potencial je bil očitno premočan. Tako je Gold poskrbel, da so šli v londonski, pa tudi v pariški in dakarski studio, rezultat pa je bil obelodanjen lani jeseni na albumu Specialist in All Styles.

Album je seveda doživel navdušen sprejem. Zagotovo vsaj zaradi treh sestavin: skoraj originalne zasedbe, novih predelav večinoma že znanih skladb iz njihovega železnega repertoarja ter visokega izvedbenega standarda v prav vseh skladbah. Sodelujoči glasbeniki in pevci so namreč vrhunski. K temu je treba dodati še vsaj dvoje: pridih žlahtne patine v igri in občutek nostalgije v vsebini, ki prevevata album, ter na koncu še presežek, ki se zgodi v skladbi Hommage a Tonton Ferrer. Improvizirano, neposredno, nenačrtovano in v dani studijski situaciji izvedeno predelavo klasike Utru horas sta zakrivila dva zvezdniška gosta – legendarni Kubanec Ibrahim Ferrer in razvpiti Senegalec Youssou N'dour - v pevskem dialogu z vodilnimi pevci orkestra in z novo vzhajajočo senegalsko pevsko zvezdo Assanejem M'boupom, za to priložnost pridruženim članom orkestra. Med 11 člani sta ob M'boupu samo še dva, ki nista iz stare zasedbe. Ta postava uprizori nepozaben »tour de force« v 9 skladbah, ki jih morate slišati in ki nas vrnejo v »zlato obdobje« porajanja senegalske popularne godbe. Briljantno!

Zoran Pistotnik