Letnik: 2003 | Številka: 11/12 | Avtor/ica: Jane Weber

Wayne Erbsen

RURAL ROOTS OF BLUEGRASS

Mel Bay, 2003 (knjiga in cd)

Wayne Erbsen dela kot glasbeni učitelj in poučuje bluegrass in staro countryjevsko glasbo. Trenutno na šoli Warren Wilson College v mestu Swannanoa v Severni Karolini vodi poseben apalaški glasbeni program, študentje pa so tako navdušeni nad njegovim delom, da kroži šala, da bi Erbsen še žabo naučil igrati. Erbsenove knjižne izdaje, ki jih včasih spremljajo tudi nosilci zvoka, so preproste in široko uporabne tako za glasbenike začetnike kot za prekaljene mojstre, ki bi se radi spomnili kakšne stare zaprašene melodije, in konec koncev tudi za novinarje in zgodovinarje. Posebno vrednost imajo zaradi številnih podatkov in fotografij velike zgodovinsko dokumentarne vrednosti. O eni takšnih izdaj smo pred leti že pisali, letos pa nas je Erbsen razveselil s knjigo in ploščo, ki sta sad raziskave korenin bluegrassa.

Dejstvo je, da celo velik del ameriškega alternativnega countryja, ki je v modi v zadnjih letih in mu kritiki pripisujejo veliko vrednost, temelji prav na tej glasbi. Pesmarica Rural Roots of Bluegrass, ki jo je izdala velika založba Mel Bay, je vsekakor logično nadaljevanje Erbsenovih starejših del. Prinaša sicer poenostavljene in včasih nepotrebno prearanžirane klasike bratov Stanley, bratov Callahan, Charlieja Poola, Billa Monroeja, Johna Carsona in Walterja Davisa, če naštejem samo nekaj bolj znanih imen. V prvi meri je kajpak namenjena (ameriškim) glasbenikom, zaradi razmeroma bogatega spremnega besedila, s katerim so opremljene preproste notacije, pa bo dobro rabila tudi drugim resnejšim poslušalcem, ki radi odkrivajo glasbene korenine stare ameriške glasbe in iščejo glasbo, ob kateri so se učili in iskali navdiha David Grisman, Bela Fleck in podobni mojstri. Prav tekstovni del Erbsenovega dela je tokrat posebno zanimiv, saj daje vpogled v nekatere doslej težko dostopne arhive in tako prinaša nekaj novih spoznanj iz sveta countryjevskega gospela ter tudi drugih zvrsti bluegrassa. Za nameček je poslušanja vredna tudi priložena plošča, ki prinaša Erbsenove posnetke, na katerih sicer blesti angelski glas Laure Boosinger.

Erbsenov pristop ima v osnovi trdne temelje in velikokrat zadeva jedro same snovi, zato Erbsenova knjižna dela včasih spominjajo celo na pionirske napore kakšnega Paula Oliverja, le da govorijo o še bolj spregledani glasbi in v preprostejšem slogu, sploh značilnem za ameriške avtorje. Ta izdaja ima hkrati tudi podobno vlogo kot transkripcije bluesovskih besedil iz predvojnega obdobja, ki jih je v nizu knjig zbral R. R. MacLeod. Pomaga nam torej vsaj približno razumeti, o čem so prepevali pred leti v neki oddaljeni deželi, in razkriva, kje koreninijo najlepša poglavja današnje glasbe Daniela Lanoisa, Allison Krauss, Normana Blaka in drugih. Skratka, gre za delo, ki v tovrstni ameriški folkloristiki sicer ne napoveduje kakšne revolucije, je pa dovolj konsistentno in vredno pozornosti (melbay.com).

Jane Weber