Letnik: 2003 | Številka: 11/12 | Avtor/ica: Jure Matičič

8 DOOGYMOTO

Minimalistico

Soundslike, 2003

Ime 8 Doogymoto sprva spominja na Japonsko, v resnici pa se je tričlanska skupina spoznala v nemškem mestu Hamburg, kjer so posneli tudi drugi album z imenom Minimalistico. Ampak vseeno se japonskim vplivom ne odrečejo, saj ima tam korenine pevka in tekstopiska Fumi Udo; njena pot do Nemčije jo je vodila prek ZDA, kjer je v Arizoni študirala politične vede, ustavila se je tudi v New Yorku, sedaj pa se je ustalila v Berlinu. Tudi bobnar Heinrich Köbberling je trenutno Berlinčan, čeprav izhaja iz Hamburga, kjer je tudi končal študij igranja na tolkala, zaradi katerega je bil povečini vpleten predvsem v jazzovsko sceno. Tudi on se je nekaj let skušal kot glasbenik preživljati v New Yorku, toda ob priložnostnem obisku je spet pristal v Nemčiji. Tretji član skupine, Viktor Marek, je originalno kitarist, sedaj pa konstruira elektronske ritme, ki se na trenutke zdijo kot natančno odmerjeni haikuji, saj dopuščajo dolge pasaže tišine, po drugi strani pa so še vedno dovolj plesni, da vzdražijo tudi bolj dojemljivo klubsko občinstvo. V njegovem studiu so 8 Doogymoto posneli debitantski album in ga izdali pri lokalni založbi Reis Schallpletten. Opazil jih je Matthew Herbert in jih povabil k svoji založbi Soundslike. 8 Doogymoto v marsičem ustrezajo specifikam njegove založbe, ki se giblje nekje med popularnimi ritmi in vztrajnim raziskovanjem podzemnega glasbenega dogajanja. Pri takšni drži vztrajajo tudi 8 Doogymoto, čeprav nesporno obvladujejo obe senzibiliteti: pop in alternativo. Vsi trije člani pravijo, da so se srečali po čistem naključju, to je bil povod za preplet treh dokaj različnih pogledov na samo glasbo. Pravzaprav so se srečali v razdejanem stanovanju, ki ga je ob obisku v Hamburgu uporabljal Heinrich. Njegov najemodajalec je bil Viktor, ki se je z gostom odlično ujel in ga nehote pripeljal do bolj elektronskih zvokov, ki jih jazzovski bobnar prej nikakor ni poznal. Na koncu se jima je pridružila še Fumi, ki poje v večini pesmi, njena besedila pa v naključnem redu mešajo japonski in angleški jezik, značilno je tudi stalno menjavanje pevskega tempa. Kdaj poje v povsem standardni maniri house dive, drugič se prelevi v skorajda histeričen, otroški vokal, ki deluje že punkovsko in prevratniško. 8 Doogymoto so zmerni glasbeni eklektiki, saj prakticirajo vse, od najbolj očitnih house ritmov do počasnejših, skorajda triphoperskih zvokov, ves čas pa imamo občutek, da poslušamo zasedbo, ki igra v živo. 8 Doogymoto dajejo občutek povsem klasičnega »benda«, ki ni odvisen le od elektronskih matric, ampak se zanaša tudi na glasbila, kar v principu niti ni daleč od resnice. Veliko bobnarskih in kitarskih delov je posnetih v živo, skupina pa tako funkcionira tudi na koncertih; to je zadnje čase rastoč trend, ki ga uvaja tudi Matthew Herbert z Big Bandom. 8 Doogymoto so torej navdušujoča popestritev elektronske scene, ki bo dala misliti zapriseženim in zadrtim underground »frikom« ter tudi mainstreamovskim didžejem, ki jih bodo z malo sreče in potrpljenja uvrstili v kakšen svoj set.

Jure Matičič