Letnik: 2003 | Številka: 11/12 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik

MOMO »WANDEL« SOUMAH

Matchowe

Buda Musique, 1996

Ob obilnem katalogu imen nam znanih predstavnic in predstavnikov glasbene ustvarjalnosti tako imenovane »Črne celine«, ki se je izoblikoval v okroglih dveh desetletjih intenzivnega spremljanja tamkajšnjega dogajanja, se še vedno - in v zadnjih letih celo vedno pogosteje - dogaja, da presenečeni naletimo na posnetek koga, za katerega se izkaže, da je imel ali pa celo še razvija bogato ustvarjalno kariero, a do tedaj nismo spoznali niti delčka. Zgodovina afriških popularnih godb in njihovih predhodnic še vedno skriva prave zaklade. Razkrivanje bo sčasoma zagotovo obogatilo glasbeno ponudbo, s tem pa se bo zaokrožila predstava o dogajanju v njenih posameznih obdobjih ter zbistrila podoba posameznih glasbenih praks. Eden takšnih dolgo časa skritih akterjev omenjenega dogajanja z žal zelo borno dokumentiranim ustvarjalnim opusom je Momo »Wendel« Soumah.

Momo »Wendel« Soumah je Gvinejec. Pogled na zgodovino tamkajšnje popularne godbe pokaže, da je bil zraven skoraj ves čas njenega nastajanja po osamosvojitvi dežele izpod kolonialnega škornja. Temeljni prispevek ji je dal s sodelovanjem v legendarnem Keletigui Orchestra. A šele po letu 1988, ko se je Gvineja po 20 letih precejšnje zaprtosti pred svetom in poudarjene usmerjenosti k problemom notranje družbene, politične, kulturne in gospodarske ter še kakšne ureditve pričela odpirati v svet, je tudi »Wandel« pričel pridobivati priznanje, ki si ga je njegovo glasbeno delo že dolgo zaslužilo. Takrat je bil že v svojih šestdesetih letih. Tako so bila devetdeseta leta prejšnjega stoletja edino obdobje v njegovem življenju, za katerega lahko rečemo, da je požel vsaj del tistega, kar je sejal vse od zgodnjih šestdesetih let. Žal ga bomo lahko tudi naprej še vedno cenili bolj po informacijah o njegovem uspešnem glasbenem delu in po slovesu, ki se je razširil med poznavalci gvinejske popularne godbe. Zvočno zapisanega in javnosti dostopnega je njegovega ustvarjanja le malo. Vsaj do sedaj je bilo tako. Morda se bo kaj spremenilo po njegovi smrti. Momo »Wandel« Soumah je po informaciji, s katero razpolagam, umrl 15. junija letos.

Momo »Wandel« Soumah je bil skladatelj in pevec, predvsem pa saksofonist, ki ga je od nekdaj zanimalo tudi sodobno, predvsem ameriško jazzovsko dogajanje. Je tudi eden redkih iz starejše generacije gvinejskih glasbenikov, ki je bil formalno glasbeno izobražen. Najprej je študiral kompozicijo in glasbeno teorijo na glasbenem konservatoriju v Dakarju, potem pa celo v Koreji, seveda socialistični; pozneje pa je dobil štipendijo in je opravil jazzovsko specializacijo na CIM, mednarodnem glasbenem centru v Parizu. Sledilo je igranje na lokalni konakrijski glasbeni sceni, pa potem dolgoletno sodelovanje v Keletigui Orchestra ter občasno – žal za zdaj javnosti še skrito – samostojno muziciranje. Le upamo lahko, da je kakšen dokument o tem še skrit v glasbenih arhivih gvinejskega nacionalnega radia ali pri njegovih glasbenih sodelavcih. Za zdaj nam je na voljo en sam kompleten album z njegovim delom, ob njem pa še posamezni posnetki na petih kompilacijah zahodnoafriške godbe. Album Matchowe, po nastanku posnetkov danes starejši od 10 let, je ta odlični, a dolgo časa povsem spregledani gvinejski glasbenik uradno izdal leta 1996 pri francoski založbi Buda Musique. Vendar nekatere informacije govorijo o tem, da se je 11 posnetkov, nastalih junija 1991 v nekem pariškem studiu, v zelo omejeni nakladi pojavilo v javnosti že pred tem pri manjši angleški založbi Doundoumba Records, ki bi bila lahko celo Momova samozaložba. Kakor koli že: to je album, ki ga imajo mnogi poznavalci afriške godbe za kultnega. Vse skladbe razen ene je podpisal sam. Ta ena izjema pa je toliko bolj zgovorna in priča o njegovem odnosu do glasbenega ustvarjanja ter vplivih. Opraviti imamo namreč s priredbo skladbe Afro Blue Johna Coltrana. Sicer pa v vseh skladbah na albumu čez spretno, včasih tudi kar magično spleten arhaični zvok akustičnih tradicionalnih glasbil ves čas energično plava sodoben saksofonski zvok; včasih coltranovski, drugič spet spominjajoč na Felo Kutija ali Manu Dibanga. Momo »Wandel« Soumah je bil nesporno velik saksofonist in izoblikovan avtor, čigar glasbena zapuščina bo zagotovo ostala trajna sestavina najboljšega, kar je do zdaj nastalo v gvinejski in sploh zahodnoafriški popularni godbi.

Zoran Pistotnik