Kvartet Saksofobija

GM Oder, Studio 14 Radia Slovenija, 28. 10. 2003

Odprtje sezone koncertnega cikla GM Oder, ki ga že trinajsto leto prireja Glasbena mladina Slovenije in je namenjen predstavitvi obetavnih mladih slovenskih glasbenikov, je letos pripadlo Kvartetu Saksofobija. Njegovi člani so študentje v razredu izrednega profesorja na ljubljanski Akademiji za glasbo Matjaža Drevenška in dobitniki prve nagrade in zlate plakete na letošnjem 32. tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov v kategoriji komornih zasedb s pihali. Kvartet sestavljajo: Rok Volk – sopranski saksofon, Irena Šmid – altovski saksofon, Mladen Jakšić – tenorski saksofon, in Tomaž Nedoh – baritonski saksofon.

Saksofon je razmeroma mlad instrument, ki se je najbolj uveljavil v džezovski glasbi, zanimanje zanj zadnja leta precej narašča tudi pri nas, to se kaže v izjemno nadarjenem rodu mladih saksofonistov, med katerimi je tudi nekaj študentov na uglednih visokih šolah za glasbo v tujini. Priljubljenost tega instrumenta se kaže tudi v ciklu GM Oder, ki se je letos ne samo začel, ampak se bo tudi končal s ciklom koncertov še enega kvarteta saksofonov, Ensemble 4 Saxess.

Koncert v Studiu 14 Radia Slovenija je bil zadnji v nizu petih nastopov po različnih slovenskih krajih, ki so se zvrstili v dobrem tednu dni od 20. do 28. oktobra. Kvartet Saksofobija je kljub štirim skladbam iz 20. stoletja sestavil dovolj pester program. Za začetek so izvedli Italijanski koncert v F-duru BWV 971 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi Katsukija Tochia. Bach je skladbo za čembalo napisal dobro stoletje pred izumom saksofona, zato je bila izvedba zvočno zanimiva in vsaj v začetku nekoliko eksotična. Vendar čembalo in saksofon druži podoben, rahlo grob zvok, zato se uho hitro navadi na drugačno zasedbo. Mojster kontrapunkta je vselej preizkusni kamen za slehernega glasbenika in Kvartet Saksofobija je že na začetku koncerta nakazal, da se nam obeta lep večer. Ne samo zavoljo tehnično kompaktne izvedbe Bachovega dela, temveč tudi zaradi muzikalnega razdajanja, še posebej v liričnem drugem stavku, v katerem je blestel nosilec melodične linije, najmlajši član kvarteta Rok Volk, ki ogromno obeta. Sledila je skladba manj znanega skladatelja Alfreda Desenclosa iz leta 1964, ki se v glasbenem izrazu ozira v preteklost. Medtem ko sta prvi in tretji stavek s sinkopiranimi pasažami ritmično precej zahtevna in energična, je drugi stavek kvarteta kontrasten, izjemno speven in nekoliko zasanjan ter zamaknjen. Izvedba je bila zelo dobra, še posebej zadnji stavek, v katerem so mladi saksofonisti igrali, kot da bi bil na odru le en glasbenik. Kvartet je sploh ves koncert deloval izjemno suvereno in uigrano, k temu so verjetno precej pripomogli tudi štirje predhodni koncerti z enakim programom. In čeprav glasbeniki navzven ne delujejo posebej izrazno in komunikativno, je njihova interpretacija vselej zelo zgovorna in povedna.

V drugem delu koncerta smo slišali tri skladbe še živečih skladateljev, od tega dveh slovenskih. V Koncertu za kvartet saksofonov št. 1 Milka Lazarja se jasno kaže skladateljeva ljubezen do džeza, obenem pa je jasno, da prav v džezovski glasbi saksofon zveni najbolj prvinsko. Podobna je bila tudi izvedba celotne skladbe, kot solist je bil v začetku drugega stavka soliden Tomaž Nedoh, čeprav je bil njegov zvok, vsaj na tem mestu, nekoliko nejasen. Naslov skladbe Thierryja Eschaicha pove vse o njej – Tango virtuoso. Uživali smo v virtuoznem podajanju otožnega argentinskega melosa. Kvartet je koncert sklenil s skladbo Elizij člana Tomaža Nedoha. V njej ne kaže iskati visoke umetniške vrednosti, a gre vendarle za povsem korektno izpeljano, kontrastno in igrivo skladbo, v kateri so glasbeniki očitno uživali. Zelo smo uživali tudi kar številni poslušalci, ki smo bili za nagrado glasbenikom – aplavz – nagrajeni še z izvedbo Suite Hellenique Pedra Iturraldeja. Kvartet Saksofobija je s fobijo prežet le v imenu, glasbe in odra pa se ne boji!

Matjaž Matošec