KLUBSKI MARATON 2003

Menza pri koritu, Metelkova mesto, Ljubljana, 7. 11. 2003

Finalisti Klubskega maratona 2003 so pretekli še zadnjo etapo s ciljem v Menzi pri koritu na Metelkovi. V akciji Radia Študent v podporo mladim, a obetajočim zasedbam in izvajalcem nekonvencionalnih muzik v obstoječih žanrih ali onkraj njih, so premagali 58 konkurentov, ki jih je sodniška ekipa Radia Študent izločila že na začetku, saj v nasprotju z množičnimi tekaškimi prireditvami lahko nastopi na Klubskem maratonu zaradi finančnih in organizacijskih omejitev le peščica izbrancev.

Potem ko so si Manul, Dani Kavaš, Disdrug Disfuck, Küpperbusch Jr., Samó Boris in Dj D-Ez ter Corkscrew od konca septembra dalje na koncertih v šestnajstih klubih po vsej Sloveniji nabirali izkušnje in samozavest pri igranju v živo, smo lahko v finalu na velikem in manjšem odru Menze pri koritu preverili, kako se pridobljena kilometrina pozna v njihovem odrskem nastopu in kakovosti izvedbe. O prednostih in slabostih akcije smo se pogovarjali tudi z Maratonci.

Za favorite Klubskega maratona so letos veljali Prekmurci: murskosoboška noisersko postrokovska zasedba Manul (članica kolektiva Prekmurje Noise Conspiracy) in beltinški kantavtor Dani Kavaš, risar stripov in vodja anarhističnega Podjetja za malomeščansko umetnost (Radikalni Dr. Karkolizem). Kot se za favorite spodobi, so nastopili nazadnje, ko se je Menza že dodobra napolnila, ogrela in zadimila.

Manul so kljub pretepu, ki je izbruhnil med njihovim koncertom in pokvaril razpoloženje med sicer miroljubnim občinstvom, izpolnili pričakovanja, in z novim rednim članom, klaviaturistom Kleemarjem, ponudili močno dozo noiserskih izbruhov, pomešano z bolj umirjenimi postrokovskimi poslasticami; glasba je zaradi polne in naklonjene dvorane morda zvenela še nekoliko bolje kot sicer. »Znebili smo se treme, dobili nekaj žuljev, navezali smo stike in dobili ponudbo za igranje na poroki,« je kitarist Sašo povzel pridobitve, ki jih je Manulom prinesla udeležba na KM 03.

Dani Kavaš se je tokrat predstavil v spremljavi bobnarja in basista, dueta Razigrani ščegetavčki. Žal je kot zadnji nastopajoči okoli pol enih zjutraj pokazal manj, kot sicer zmore in zna. Teža pričakovanj javnosti je bila za Danija očitno prehuda, v kratkem času pridobljena razvpitost in slava preveliki, tako da se trojica na odru ni najbolje obnesla. Vseeno je bilo vsaj mestoma slutiti Danijev potencial brezkompromisnega kritika družbe, kulture in politike, ki svoja stališča spretno upesnjuje in kombinira v sveži različici kantavtorstva.

Jazzcorovski trio Disdrug Disfuck (Železniki) se je s klasično postavo basa, bobnov in kitare ter občasnih vpadov vokala po drugi strani izkazal za morda najprijetnejše presenečenje Maratona, saj je ob prehajanju žanrskih omejitev (punka in hardcora, noisa in jazza) uspel ustvariti godbeno celoto, ki je bila dovolj prepričljiva, da je navdušila marsikaterega obiskovalca. Čeprav od udeležbe na KM 03 ne pričakujejo preveč, je kitarist Matija o tem, kaj bo skupina počela po Maratonu, povedal: »Ne bomo šli v komercialo, niti slučajno ne. Raje bomo delali za tisti ožji krog ljudi, za tiste, ki nas razumejo. Mislim, da je v tem dosti prihodnosti.«

Na KM 03 sta barve hiphoperjev zastopala Samó Boris in Dj D-Ez, ki sta na finalu podobno kot druge zasedbe nastopila z okrepitvami, basistom in bobnarjem. Gosta sta »zadevo nekoliko dinamizirala«, kot je komentiral DJ D-Ez, to pa je povzročilo tudi dober odziv občinstva. Četudi je dvojica zadovoljna s potekom Maratona, nima posebnih načrtov glede glasbene kariere in stvari prepušča naključju.

V drugačne vode pa sodita zasedbi Corskscrew (Kamnik) in Küpperbusch Jr. (Domžale), ki sta na velikem odru uprizorili svoja performansa. Numetalci Corskscrew so z gostujočim pevcem in kitaristom iz kranjske metal zasedbe Godscard, Nikijem, v uigranem nastopu pokazali, da so v dveh letih obstoja pridobili že kar nekaj koncertne prakse in zvest klub pristašev (glasbo se trudijo povezati z odrskim nastopom, imidžem, besedili). Domžalčani pa so odigrali zvočno zanimivo predstavo v žanrske kalupe težko umestljive godbe; jedro petih stalnih članov v instrumentarij (orglice, harmonika, bobni, tolkala, kitara, sintetizatorji in bas) vključuje tudi elektroniko in eksotična glasbila, na primer didžeridu. Vendar pa skupini kljub večji organiziranosti glasbenikov kot sicer v poskusu združevanja godb s poezijo in likovno umetnostjo manjka še nekoliko več povezanosti, da bi – navkljub eksperimentalni naravnanosti – dosegli res dober končni rezultat.

Sklenemo lahko, da je finale pokazal napredek v godbenih prizadevanjih udeležencev Klubskega maratona 03. Želimo pa si, da bi se v prihodnje izboljšal tudi obisk večinoma brezplačnih koncertov v klubih zunaj Ljubljane – in s tem kultura spremljanja nekonvencionalnih, raziskujočih domačih muzik.

Polona P.