Mercedes Peón

Karizmatična individualistka

»Sem ženska, ki svobodno izraža svojo energijo. Moje delo je navdahnjeno s strastjo in ljubeznijo ... Moje razumevanje ustne tradicije Galicije in moja sredstva izražanja so kanali za ta čustva, ki jih nosim globoko v sebi za tiste, ki želijo čutiti z menoj.«

Kadar skušam orisati glasbeni zemljevid severnošpanske Galicije, kot drugi odjemalci godb evropskega keltskega roba razmišljam v stereotipih gaita in gaitero – dude in dudaš. Ta zapuščina mediteranskih Keltov je veliki preporod (podobno kot glasbene tradicije Katalonije in Baskije) doživela po zlomu Francove diktature, v kateri je bil kot uniformna narodna glasba Španije uzakonjen flamenco, druge »neflamenkoljubne« muzike pa so bile prepuščene obrobnemu spominu, ki je zaradi centralistične represije naglo tonil v pozabo.

Po treh desetletjih demokratičnega bivanja Galižani svetu ponosno predstavljajo svojo keltsko dediščino, ki se je v viharnih družbenih spremembah 20. stoletja izgubljala, iskala in zopet našla, nikoli pa ni povsem izgubila svoje esence. Danes cveti v vseh barvah in oblikah, kot da se je fosilizacija nikoli ne bi zares dotaknila, in menda je dudašev in dudašinj celo več kot župnikov. Imena, ki so reformirala funkcijo tradicionalnih gaiterov in jih zamešala v druščino svetovnih godbašev in pop kulture, so dobro znana.

Carlos Nunez, Susana Seviane in ... Mercedes Peón, ki pa je vse kaj več kot le mojstrica gaite. Mercedes Peón je ženska mnogih talentov - pevka, instrumentalistka, skladateljica, aranžerka, interpretinja ter učiteljica galižanske glasbene in pesemske tradicije, lastnica glasbene založbe, večkratna nagrajenka in organizatorica festivalov etno glasbe in folkloristka.

V 15 letih, posvečenih zbiranju in študiju ostalin duhovne kulture lastne regije, je na terenu posnela več kot tisoč dveurnih trakov starodavnih, že skoraj povsem pozabljenih pesmi, ki so jih pomnili le še najstarejši prebivalci.

»V zadnjih nekaj generacijah se je veriga ustnega prenosa pretrgala, to se je sicer zgodilo ne le pri nas, ampak skorajda povsod po svetu.«

Če so bili nekoč gaiterosi večinoma moški, sta petje in spremljava s preprostimi tolkali (tamburini ali panderas) ostala v domeni žensk. Slednja za raziskovalce ter preporodnike očitno ni bila dovolj zanimiva in tako se je njena sled izgubljala še hitreje. Peónovo so te pesmi vznemirjale že od zgodnjih najstniških let.

»Ko sem pri 13 letih taborila nekje na deželi, sem slišala štiri ženske peti najstarejše galižanske pesmi – ribeiranas. To je name naredilo takšen vtis, da sem se v tistem trenutku odločila, da bom svoje življenje posvetila učenju teh glasbenih kodov, tako da jih bom lahko svobodno, plemensko in organsko pela tudi sama.«

Z njenim odkritjem, da se elementarna zvočnost Galicije ne skriva le v tradiciji gaiterov, ampak tudi v vokalnih melodičnih vzorcih skupinskega in solističnega petja, kot so »ribeiranas« in »empunadas«, kjer se evropski in španski in keltski elementi prepletajo s severnoafriškimi, je bilo splošne ignorance konec. Tradicijo je bilo treba spustiti iz zlate kletke častitljivega spomina ter jo pomladiti od znotraj. Mercedes Peón tako ni ostala po folkloristično zazrta le v zapisovanje, arhiviranje in publiciranje zbranega gradiva.

Ustvarjanja v duhu sodobne Galicije se ni lotila premočrtno, kot bi mogoče pričakovali od »zbirateljice starin«, ravno nasprotno. Starinskost sooča z modernostjo in pri tem skuša upoštevati večbarvnost mozaika, zgrajenega tudi na podlagi raznih projektov v lastni režiji (televizijske serije in video projekcije) ter sodelovanj z vrsto izvajalcev, ki so nam bolj znani iz kakšnih drugih zgodb: Manu Chao (Mano Negra, Radio Bemba), Carlos Nunez, Xose Manuel Budino, Alistair Fraser (projekt Skydance in Spain).

Ob odličnem poznavanju korenin prednikov, etnične glasbe različnih koncev sveta, sodobnih oblik popularne in alternativne glasbe ter z zavidljivo sposobnostjo muzikološkega aranžiranja ter produciranja karseda različnih glasbenih plasti, je leta 2000 pri založbi Resistencia izdala samostojni prvenec Isué (ali po naše – To je to), ki se je močno priljubil nekonservativnim ljubiteljem svetovnih godb.

Širjave, kot nam jih predstavi v enajstih skladbah, so grozovito prostrane, pa vendar nikakor ne nepremagljive. Pohajkujejo vse od tradicionalnih vzorcev galižanske glasbeno-pesemske folklore do Balkana, Turčije, netemperiranih ritmov (nad)saharske Afrike, portugalskega fada, ljudske korenine pa pogumno poglablja in rafinira učinkovita raba elektronike. Po tem še posebej izstopa komad Sombra E Luz – Senca in svetloba, ki je dobesedno prepojena s tehno trans ritmiko. V takšni kreativni fuziji tehnologije in dediščine je tudi navadnim smrtnikom jasno, da je umetnost hibridizacije naravnih in sintetičnih zvokov težka naloga celo za najboljše aranžerje in producente. Mercedes je to izpeljala graciozno – z veliko mero elegance, ki noče biti trendovska ali všečna, ampak predvsem čutna, prvinska, tribalna, zemeljska in napolnjena s praenergijo. Isué, pravi sama, je »preučevanje občutij, sledi, popolnoma svobodnih v razmerju do trenutka, ki ga živim.«

V stratosferi, naelektreni s čutnostjo in strastjo, se tradicionalne in avtorske multikulturne skladbe – enkrat intimne in minimalistične, spet drugič razparane in razgaljene – zmešajo v polnokrvno sladostrastje nenavadnih zvokov. Hropeče gaite, rožljajoči tamburini, predirljivo skupinsko žensko petje, lahkotna igrivost bobnov, basa in sintetizatorja zvoka nam odpirajo okno v povsem drugačen, unikatno prepleten svet. Pravi čarobni učinek, ki melodičnim strukturam podarja (po)polno dimenzijo, jih enkrat prebode, spet drugič valuje ali utripa v instrumentalni teksturi, je zanosni glas same Mercedes, gibek, prodoren, nadčuten in vedno v središču. Iz takšne snovi kot tisti, ki jo je začaral v rosnih najstniških letih. Takšen, ki v tradicijo prodre do zadnje celice, pa si hkrati upa ostati karizmatično individualen.

To je le nekaj razlogov, zaradi katerih je na odrih letošnje Drugi godbe gotovo ne boste preslišali.

Katarina J.

Viri:

www.mercedespeon.com

www.globalvillageidiot.net

www.worldmusicportal.com