Letnik: 2003 | Številka: 3/4 | Avtor/ica: Marina Horak

Založba kaset in plošč RTV Slovenija

Nove zgoščenke 2002

Kako razvejana je tako imenovana resna glasba in koliko različnih zvenečih obrazov nam kaže, lahko vidimo in seveda slišimo, če se spoprimemo z bogato bero novih zgoščenk, ki jih je v letu 2002 izdala Založba kaset in plošč RTV Slovenija.

Zgoščenk je kar 12 in repertoarni razpon je precejšen. Če se na eni strani paleta začenja z opero Tosca Giacoma Puccinija v slovenskem jeziku iz leta 1966, jo na nasprotni strani sklepa plošča Rostrum 2000-2003, ki predstavlja sodobno slovensko glasbeno ustvarjanje sedmih mlajših in najmlajših ustvarjalcev. Druge zgoščenke lahko nekako razdelimo na dve kategoriji. Štiri predstavljajo mlajšo generacijo interpretov, šest instrumentalistov: to so kitaristka Klara Tomljanovič, altistka Mirjam Kalin (ob spremljavi Nataše Valant), v duu pa flavtist Aleš Kacjan in kitarist Jerko Novak ter klarinetist Jože Kotar in harfistka Nicoletta Sanzin-Fabbri. Šest zgoščenk so zvočni portreti glasbenikov, ki so tako ali drugače zelo pomembni za slovensko glasbeno življenje: violinist Igor Ozim, violončelist Matija Lorenz, oboist Božo Rogelja, dirigent Anton Nanut in skladatelj Uroš Krek. Skupaj s temi zgoščenkami strogo resne glasbe je založba na tiskovni konferenci predstavila tudi ploščo Metke Štok, za katero se mi dozdeva, da pravzaprav ne spada v to kategorijo.

To pisanje zavestno ni zastavljeno kot kritično poročilo, ampak naj bo razumljeno kot kratek opis ponujenega, v upanju, da bo v bralcu vzbudilo radovednost in se bo laže orientiral in se odločil, da bo postal tudi poslušalec.

1. TOSCA

Naj začnem z legendarnim dokumentarnim posnetkom, ki je neke vrste razkošni spomenik razcveta slovenskega opernega delovanja v šestdesetih letih. Peter Bedjanič, ki je bil tedaj urednik za operno glasbo, je na predstavitveni tiskovni konferenci povedal, da je ta posnetek zgodovinski dokument, saj so vse vloge odpeli člani ansambla Opere SNG Ljubljana. Dejal je, da danes nobena operna hiša ne posname opere brez gostujočih solistov.

Seveda smo danes vajeni poslušati opere v originalnem, v tem primeru italijanskem jeziku, saj je na voljo veliko število posnetkov iz tujine. Vendar bo ta posnetek zagotovo všeč slovenskim ljubiteljem opere, še posebej tistim, ki so ravno v šestdesetih letih zahajali v ljubljansko operno hišo in se bodo ob poslušanju posnetka nostalgično spominjali časa, ko so v živo doživljali bisere svetovne operne literature, med katere prav gotovo spada Tosca.

2. UROŠ KREK

Muzikolog Leon Stefanija v spremnem besedilu najprej vošči skladatelju ob osemdesetletnici in v nadaljevanju poudarja odlike Krekove ustvarjalnosti, kot so vzvišena preprostost in pristen dialog s preteklostjo, ter pravi, da Krekovo glasbo »vezem s preteklostjo navkljub prežema čar nekakšne neminljive igre«. Na zgoščenki so komorna dela v časovnem razponu od leta 1971 do leta 2002; s filozofsko-trpkimi zvoki se zarežejo v naše uho in srce.

3. IGOR OZIM

Kdor ljubi violinsko glasbo, bo ob tej zgoščenki zelo zadovoljen. Najvišja raven violinske igre svetovno priznanega violinista, »enega največjih glasbenih sinov našega naroda« (tako pravi Ivo Petrić v spremnem besedilu), zagotavlja užitek ob poslušanju petih izredno zanimivih, zvočno in vsebinsko bogatih violinskih koncertov. Na prvi plošči sta predstavljena dva velikana romantične dobe, na drugi pa dva skladatelja, ki sta zaznamovala prvo polovico 20. stoletja. Od prvega vstopa solistične violine se ves čas zavedamo klenega in zapovedujočega ali pa nežnega, lahnega in ihtečega tona, ki z izredno inteligenco oblikuje glasbeno sporočilo.

4. ANTON NANUT - dirigent, ki je dirigiral po vsem svetu skoraj 200 orkestrom in bil dolga leta umetniški vodja obeh glavnih slovenskih orkestrov - je za zgoščenko ob svoji sedemdesetletnici poleg slovenskih del izbral Četrto simfonijo kontroverznega ameriškega klasika Charlesa Ivesa. Z drznimi kompozicijskimi prijemi skladatelj sprašuje po smislu življenja (1. stavek) in nato ponuja tri različne odgovore: humorni, komedijski odnos do sveta (2. stavek), formalističen in ritualen življenjski slog (3. stavek) in religiozni odgovor (4. stavek).

5. BOŽO ROGELJA je vodilni slovenski solist na oboi in angleškem rogu. Njegovo mojstrsko obvladovanje obeh instrumentov z značilnim melanholično tožečim in nosljavo navihanim tonom se obrestuje v vseh slogih, saj je na dveh zgoščenkah 8 koncertov za oboo ali za angleški rog s spremljavo simfoničnega ali komornega orkestra, od baroka, romantike vse do današnjega dne, kot deveto skladbo pa lahko poslušamo še kratko očarljivo skladbo v visoko kvalitetnem jazzovskem slogu. Posebna zanimivost je koncert nam neznanega ruskega skladatelja Andreja Jakovljeviča Ešpaja (rojen leta 1925).

6. MATIJA LORENZ je znan predvsem kot član sedaj že skoraj legendarnega tria treh bratov Lorenz. Zgoščenka je neke vrste »glasbena vizitka«, kompilacija različnih skladb in zasedb, kjer lahko poleg popularnih skladb za violončelo s spremljavo klavirja ali harfe poslušamo še Ljubljanski kvartet violončel, za konec pa Trio Lorenz z orkestrom. Posnetki pokrivajo dobo 25 let, od leta 1975 do leta 2000.

7. COLLAGE sta zgoščenko poimenovala klarinetist Jože Kotar in harfistka Nicoletta Sanzin-Fabbri; z njo nam ponujata »lepljenko« izvirnih in prirejenih del različnih skladateljev, slogovnih obdobij, usmeritev in šol. Zanimivost te plošče je po eni strani nenavadna kombinacija glasbil, po drugi pa dejstvo, da se na njej soočimo s samimi neznanimi avtorji, v priredbah pa nas iz daljave pozdravljajo melodije iz znanih oper. Suita Viktorjanski kuhinjski vrt deluje bolj kot neke vrste scenska glasba ali »background music«, umetnika pa sta uvrstila v program tudi slovensko novost.

8. Zgoščenko PIAZZOLLA, ki sta jo pripravila skupaj prijatelja, flavtist Aleš Kacjan in kitarist Jerko Novak, je najbolje predstaviti z besedami interpretov: »Ta glasba [...] nama je pisana na kožo, saj tudi midva poleg klasike prisegava na druge zvrsti glasbe in improvizacijo, enega temeljev Piazzollovega ustvarjanja.« Program je razdeljen na tri dele: duo flavta-kitara, flavta solo in kitara solo. O tem pravita: »Odločitev za solo točke je naravna: oba sva in želiva ostati individualista.« Potem pa naslovita poslušalce: »Sprostite se in uživajte!«

9. METKA ŠTOK, NEKOČ IN DANES

Ne vem prav, kako v sklopu drugih opredeliti to zgoščenko, saj ne spada v »klasično« zvrst. Na njej se vrstijo slovenske popevke (nekoč), nato ameriški songi in balade, na koncu pa še dve jazzovsko obarvani slovenski narodni (danes). Kakor posnetek Tosce bo tudi ta kompilacija popevk iz šestdesetih let vzbudila nostalgijo v tistih, ki so bili takrat mladi, drugi del pa bo zanimiv za ljubitelje klasičnih jazzovskih slogov dixielanda in swinga.

10. MAHLER

Mirjam Kalin, alt, in Nataša Valant, klavir.

Posebnost te plošče je, da ni nastala v snemalnem studiu, ampak je zvočni zapis koncerta v živo, ki ga je 11. 2. 2002 po radijskih valovih prenašalo 12 evropskih radijskih postaj. Vrhunska izvedba tega obsežnega in zahtevnega programa je edinstven dosežek v koncertni sezoni minulega leta na Slovenskem. Poleg Gustava Mahlerja so na programu še samospevi skladateljice Alme Mahler ter njenega učitelja Alexandra Zemlinskega, pri katerem so se učili tudi Schönberg, Webern in Slovenec Josip Ipavec.

11. LUNA, ACQUA E CHIARA

Klara Tomljanovič, kitara.

Ljubitelji kitare, pozor! Čeprav se je nekaterim vedno znova zdelo, da je kitara preživeto glasbilo, ki se z zadržano dinamiko ne more kosati s sedanjostjo, polno velikih, na vseh straneh ozvočenih javnih prostorov, nam ta mlada kitaristka dokazuje, da je kitara ravno z zvoki, ki v finih odtenkih vedno znova sledijo iskanju harmoničnega, pravo zatočišče domišljije, zavetje individualnega občutenja in diferenciranja v območju »tihega«, ki ga sodobni skladatelji cenijo. Tako poleg železnega kitarskega repertoarja iz raznih obdobij doživimo tudi skladbo slovenskega avtorja, ki je delo napisal kot darilo za rojstni dan svoji ženi, kitaristki Klari.

12. ROSTRUM 2000-2003

Sodobna slovenska glasba

Uredniki RTV Slovenija so posebej ponosni na zgoščenko s skladbami mlade generacije slovenskih avtorjev (med njimi tudi v Sloveniji živeči novozelandski skladatelj). ROSTRUM je mednarodna skladateljska tribuna, ki ji je gostitelj UNESCO, ki zastopa svetlo poslanstvo oddaljenih in nenavadnih kulturnih prostorov zemeljske oble. RTV Slovenija je na tej tribuni predstavila mnogo slovenskih avtorjev in jim ponudila priložnost za svetovno medijsko predstavitev. Zanimivo je prebrati, kaj imajo skladatelji sami povedati o iskanju, v katerem se z raznolikimi, nenavadnimi zvočnostmi skušajo približati individualnemu razumevanju življenjskega smisla v današnjem času.

V koprodukciji z Radiem Slovenija je poleg omenjenih zgoščenk v letu 2002 nastalo še 5 portretnih zgoščenk pri Edicijah DSS (Društva slovenskih skladateljev) pod naslovom Ars Slovenica, ki jih je nujno treba omeniti, podrobno pa bodo obravnavane posebej. Na njih se lahko seznanimo z glasbo skladateljev Janeza Matičiča, Milana Potočnika, Alda Kumarja, Petra Šavlija in Milka Lazarja. Menim, da je diskografski produkciji nujno treba prišteti še te, in s tem potrditi, da je vloga, ki jo je v letu 2002 odigralo uredništvo RTV Slovenija skupaj z Založbo kaset in plošč ter z Edicijami DSS resnično dragocena. Kar pomislimo: dežela, ki pri 2 milijonih prebivalcev v enem letu izda 17 zgoščenk resne glasbe, in sicer pri založbah javnega značaja s podporo Ministrstva za kulturo! To bi pomenilo, da bi v Nemčiji (približno 80 milijonov prebivalcev) moralo z državno podporo iziti 680 zgoščenk; to se po vsej verjetnosti ne zgodi, ampak mora večina umetnikov svoje »portretne« plošče in »zvočne vizitke« financirati iz lastnega žepa.

Večina posnetkov, ki so se znašli na ploščah, je bila izbrana iz arhiva RTV Slovenija. Zgoščenke ZKP in DSS so torej nastale v tesnem sodelovanju z uredništvom za resno glasbo. Knjižice s spremnimi besedili so pri nekaterih zgoščenkah obsežne in nam posredujejo natančne podatke o interpretih in skladateljih v več jezikih, pri nekaterih so podatki skromnejši (Štok, Lorenz).

Angleščina je v nekaj primerih neprimerna, saj so stavki komaj prepoznavni v primerjavi s slovenskim »pendantom«, zato bo tisti, ki bere v angleščini (pa ne zna slovensko) komaj razbral, kaj mu besedilo želi posredovati.

Kar se tiče glasbe, bo tu nekaj prav za vsak okus, če si boste le vzeli čas, da se posvetite poslušanju.

Marina Horak

DISKOGRAFSKI PODATKI:

1. Giacomo Puccini: TOSCA

Vanda Gerlovič (Tosca), sopran, Rajko Koritnik (Cavaradossi), tenor, Samo Smerkolj (Scarpia), bariton, Anton Prus (Angelotti), bariton, Friderik Lupša (Cerkovnik), bas, Slavko Štrukelj (Spoletta), tenor, Ivo Anžlovar (Sciarrone), bariton, Samo Vremšak (Ječar), bariton, in Zlata Ognjanovič (pastirček), sopran; komorni zbor (zborovodja Lojže Lebič) in simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Samo Hubad. Posneto v dvorani Slovenske Filharmonije julija 1966.

2. ANSAMBEL Slavko Osterc

Uroš Krek, 80 let:

Invocazione za sopranski saksofon in klavir, Koncertantne epizode za pihalni kvintet, Appassionato za flavto in klavir, Canto za violo in harfo in Trio za violino, violo in violončelo.

Dejan Prešiček, sopranski saksofon, Nina Prešiček, klavir, Liza Hawlina, flavta, Svava Bernhardsdottir, viola, Nicoletta Sanzin, harfa, Irina Kerkova, violina, in Igor Mitrović, violončelo.

3. IGOR OZIM

5 koncertov na 2 zgoščenkah.

Dvorak: Koncert a-mol, op. 53; Sibelius: Koncert d-mol, op. 47; Prokofjev: Koncert št. 1 v D-duru, op. 19; Szymanowski: Koncert št. 1, op. 35, in št. 2, op. 61.

Simfoniki RTV Slovenija, dirigenti Samo Hubad (CD1 – 1, 2; CD2 – 1, 2, 3), Marko Munih (CD1 – 3, 4, 5), Bohdan Wodicko (CD2 –4), Emil Simon (CD2-5).

4. ANTON NANUT, dirigent - simfoniki RTV Slovenija.

Charles Ives: Simfonija št. 4, sodeluje Slovenski komorni zbor (zborovodja Marko Vatovec); drugi dirigent: Nada Matošević (1991).

Marij Kogoj: Plesni intermezzo iz opere Črne maske (1998); Slavko Osterc: Simfonična pesnitev Mati (1993) in Religioso (1996).

5. BOŽO ROGELJA, oboa, angleški rog.

Glasba za oboo (2 zgoščenki).

Händel: Koncert za oboo v g-molu št. 3; Vivaldi: Koncert za oboo v a-molu, P 42; Mozart: Koncert za oboo v C-duru, KV 285; Strauss: Koncert za oboo in mali orkester; Donizetti: Koncert za angleški rog; Ibert: Symphonie concertante za oboo in godala; Petrić: Episodes lyriques za oboo in komorni orkester; Echpai: Koncert za oboo; Privšek: Sentiment za angleški rog in big band.

Camerata Labacensis (dirigent Kurt Redel), Simfoniki RTV Slovenija (dirigenta Anton Nanut in Samo Hubad), Plesni orkester Radia Slovenija (dirigent Jože Privšek).

6. MATIJA LORENZ, violončelo.

Schumann: Fantasiestücke, op. 73; Suk: Balada, op. 3 (pri klavirju M. M. Espinosa); Golob: Odlomek iz filma (pri klavirju M. Pucelj); Debussy: Mali zamorček (Ljubljanski kvartet violončel); Schumann: Sanjarjenje; Saint-Saens: Labod; Ramovš: Quattro (spremlja N. Sanzin, harfa); Malipiero: Concerto a tre (Trio Lorenz in orkester Slovenske filharmonije, dirigent E. Seipenbusch).

7. COLLAGE

Jože Kotar, klarinet, in Nicoletta Sanzin-Fabbri, harfa.

Bochsa: Theme et variatios; Bochsa/Duport: Nocturne št. 1; Lovreglio: Fantasia da concerto na motive iz Traviate g. Verdija; Müller: Cavatina Una voce poco fa iz Seviljskega brivca G. Rossinija; Lemeland: Capriccio, op. 43; Reade: Suita iz Viktorijanskega kuhinjskega vrta; Krivokapič: Capriccio za mali klarinet in harfo.

8. PIAZZOLLA by Kacjan, Novak

Astor Piazzolla: L’Histoire du tango za flavto in kitaro (Bordel, Café, Nightclub, Concert d’aujourd’hui); Tango études za flavto; Verano porteno, Adios Nonino, La muerte del angel, Primavera portena, Milonga del angel za kitaro.

9. METKA ŠTOK

NEKOČ: Mesto Sugar Town, Moški in ženska, Zlata trobenta, Ko bom 64, Listje, Praznik dreves (jesen), Neko majsko noč, Morje trave, Noč je ustvarjena za nežnost, Srce kriči, Nežno me objemi, Alne agian (Osamljena).

DANES: Bill Bailey, Love, Ljubezen na prodaj ni, Hallo Dolly, Do you know what it means to miss New Orleans, Cabaret, Ole’ Devil called Love, It’s all right with me, Alfi, Nocoj pa, oh nocoj, Pa se sliš’.

10. MAHLER

Mirjam Kalin, alt, in Nataša Valant, klavir.

Alma MAHLER: Pet pesmi (Tiho mesto, V vrtu mojega očeta, Mila poletna noč, Ob tebi sem doma, Med cvetlicami hodim). Alexander ZEMLINSKY: Šest pesmi, op. 13 (Tri sestre, Deklice z zavezanimi očmi, Pesem device, Ko se je poslavljal njen ljubi, In ko se bo nekoč vrnil, Prišla je h gradu); Gustav MAHLER: Pesmi za umrlo deco (Zdaj dan spet nov bo v soncu vstal, Zdaj šele vem, zakaj tak mračen, Kadar tvoja mamica, Na sprehod odšli so, mislim včasih, Ob takšni vihri).

11. LUNA, ACQUA E CHIARA

Klara Tomljanovič, kitara.

Sor: Šest arij iz Mozartove Čarobne piščali; Rojko: Luna, acqua e chiara; Brouwer: Decameron Negro; Britten: Nocturnal after John Dowland, op. 70; Mertz: Elegie.

12. ROSTRUM 2000-2003

Sodobna slovenska glasba.

Tadeja Vulc: Tri Iveri/Svetlobne sence; Vito Žuraj: Musica da camera; Larisa Vrhunc: Hologram; Mihael Paš: Dies Irae; Peter Šavli: Devant une neige; Neville Hall: Silence rained down quenching time’s fire.