Letnik: 2003 | Številka: 3/4 | Avtor/ica: Bosiljka Perić-Kempf

MARIJKE MIESSEN

Dutch and Italian Music in 17th Century

Teknon, 2002

V seriji, posvečeni mojstrom zgodnje glasbe, je nizozemska hiša Teknon lani izdala CD z naslovom Nizozemska in italijanska glasba 17. stoletja. Interpretira jo Marijke Miessen, glasbenica, ki uživa mednarodni ugled virtuozinje na kljunasti flavti, učenka legendarnega Fransa Brueggna na amsterdamskem konservatoriju, kjer danes tudi sama predava. Z njo muzicira ameriški organist in čembalist Glen Wilson, ki po večletnem delu v nizozemskih komornih ansamblih danes deluje na Visoki glasbeni šoli v Wuerzburgu kot profesor zgodovinskih glasbil s tipkami. Wilson se na tej plošči predstavlja kot mojster obeh glasbil, orgel in čembala, to je posebej opazno v izrazito virtuoznih skladbah, kakršna je na primer Capriccio sopra la Bassa Fiammenga Girolama Frescobaldija. Kot odlično šolan glasbenik, specializiran za zgodnjo glasbo (po končanem študiju na newyorški Julliard School se je izpopolnjeval v Amsterdamu), svoje izvajalsko znanje pokaže prav v izvedbi Frescobaldija. Wilsonova virtuoznost je predvsem v službi avtentičnega tolmačenja tedanje instrumentalne glasbe, katere potek ni bil podrejen taktnicam, temveč je z mehkobo in fleksibilnostjo človeškega glasu sledil naravnemu dihu glasbene fraze. Ta pravzaprav agogična svoboda je bistvena značilnost avtentičnega tolmačenja glasbe 17. stoletja. Umetnika, naj si bo vsak posebej ali v skupnem muziciranju, se predstavljata kot zelo kultivirana glasbenika. Za ljubitelje zgodnjega baroka bo ta plošča sveže odkritje, kajti med italijanskimi in nizozemskimi skladatelji dobe poleg velikanov zgodnjebaročne glasbe, kot sta Frescobaldi in Jan Pieterszoon Sweelinck, predstavlja tudi manj znane in redkeje izvajane mojstre. Ti so na primer slepi flavtist iz Utrechta Jonkheer Jakob van Eyck, Cornelis Thymanszoon Padbrué iz Haarlema, Italijan Giovanni Martino Cesare, ki je skladateljsko kariero naredil v Muenchnu, ter Dario Castello in Giovanni Battista Fontana, sredi 17. stoletja opažena skladatelja instrumentalnih oblik, posebej sonate (seveda v pomenu tega termina v baročni glasbi).

Laserska plošča Marijke Miessen in Glena Wilsona ima vrednost male antologije zgodnjebaročnega instrumentalnega ustvarjanja s področja, na katero so vplivali italijanski in nizozemski glasbeniki. Po tej plati je lahko zanimiva za vsakega pravega ljubitelja glasbe. Sama produkcija je standardno kvalitetna: posnetki so zelo dobri, interpretacija pa je v skladu z negovano tradicijo tolmačenja zgodnjebaročne glasbe. Plošča je opremljena s knjižico, v kateri najdemo informativno besedilo o značilnostih italijanske in nizozemske glasbe 17. stoletja v angleškem, holandskem, francoskem, nemškem, italijanskem in španskem jeziku.

Bosiljka Perić-Kempf

Prevod: Kaja Šivic