MURPHY'S LAW

The Party's Over

The Age Of Venus Records, 2002

Jimmyju Gestapu se je popolnoma odtrgalo na začetku osemdesetih let, ko je imel trinajst let. Steven Blush, avtor knjige American Hardcore – A Tribal History, njega in Harleyja iz Cro-Mags opisuje kot najmlajša in najbolj divja newyorška delikventa. Nočna mora vsake matere. Skupaj s Harleyjem je Jimmy ustanovil Murphy's Law, ki so si takoj pridobili sloves najbolj pijanskih, zakajenih (pa morda še kaj) ter podivjanih odrskih manijakov. Prva kaseta Bong Blast je pritegnila veliko pozornosti ter jim omogočila turnejo z Beastie Boys in Fishbone, na kateri so igrali tudi pred dvajsettisočglavo množico. Harley je sicer Murphy's Law kmalu zapustil, Jimmy Gestapo pa je nadaljeval in ostal v hardcore undergroundu vse do danes. Hvala bogu, da ga nikoli ni »srečala pamet«. Hardcore bi bil prikrajšan za marsikaj. »To je moje jebeno življenje,« pravi v Blushevi knjigi, »je to, kar živim in od česar imam brazgotine.«

Tako je Jimmy govoril še pred nekaj leti, in upam, da naslov novega albuma The Party's Over ne pomeni, da si je premislil. Glede na to, kako ponovno obračunava s hinavci, z lažno svobodo, s stresnim načinom življenja in podobnimi nadlogami, si prav gotovo ni. Res, da so vse to že neštetokrat prežvečene teme, vendar so vedno aktualne in nujno potrebne, kajti svet je še zmeraj razdeljen na izkoriščane in izkoriščevalce. In seveda takšne, ki jim sploh ni mar ali pa se brigajo le zase. Hardcore sicer ni odkril Atlantide, ker opozarja ne te stvari, saj so pred njim to počeli že številni drugi, počne pa to po svoje: z brezkompromisno, trdo melodiko, ki je je polna tudi The Party's Over. Ne moremo sicer reči, da prinaša kaj novega, svežega. Ne morem se razpisati o svežih, še ne preizkušenih eksperimentih, ki bi povzdigovali to ploščo v glasbena nebesa. Oldschool hardcore je pač takšen, kot je, in vsako preveč vneto eksperimentiranje bi iz njega naredilo nekaj povsem drugega, nekaj novega, nekaj, kar ne bi več pripadalo stari šoli. Seveda ne manjka tudi ovinkov v ska in reggae, ki so pri Murphy's Law pač pravilo. Ta dobro znani, ustaljeni vzorec The Party's Over pa ne pomeni, da je album dolgočasen in nezanimiv. Ravno nasprotno! Popolnoma nova ekipa, ki spremlja Jimmyja, je odlično ujela ritem in barvo Murphy's Law. Konec koncev tudi niso novinci na sceni, ampak so se kalili v bendih, kot so Skarhead, Demonspeed in D-Generation, ter odraščali ob ploščah Murphy's Law.

Naj povzamem – kratko in jedrnato, v maniri stare šole. To je The party's Over.

sKabina