DWIGHT YOAKAM

Reprise Please Baby: The Warner Bros. Years

Rhino/Nika, 2002 (4xCD)

Najprej zagledate kavbojski klobuk znamke Stetson, obraz skrit v njegovo senco, opazite tudi skrbno ukrojene kavbojke, nato pa zaslišite glas. No, Dwight Yoakam je narcisoiden pevec honky tonka, a saj vemo, da so bili samovšečneži tudi vsi pred njim. To je pač del te glasbe. Yoakam je na glasbenem prizorišču dve desetletji, resna snemanja in prve uspehe pa je dočakal leta 1986 s ploščo Guitars, Cadillacs, Etc., ko je prepričal v prvi vrsti ljubitelje glasbe Bucka Owensa in sploh countryja iz Bakersfielda, ki slovi po pregrešni noti. Zbirka založbe Rhino vsebuje remasterizirane posnetke iz 16-letnega obdobja Yoakamovega sodelovanja z založbo Reprise. Gre za skrbno izbrane skladbe, nekatere manjše ali večje uspešnice, četrti plošček pa prinaša 21 neizdanih posnetkov, ki bodo zadovoljili najzvestejše oboževalce pevca, ki je imel doslej 17 uspešnic na lestvici Top 10 Country Hits in je po vsem svetu prodal več kot 20 milijonov plošč. Yoakam je kariero sicer začel v Nashvillu, a se ni uklonil zahtevam, ki vladajo tam in se je raje odpravil v Los Angeles, kjer je bila izjemno močna punkrockovska scena. Nikoli več se ni uklonil zahtevam Nashvilla, v Los Angelesu pa so tako ali tako že poznali nekoliko bolj rockovsko različico countryja, saj so tam delali Gram Parsons in The Byrds, pozneje v osemdesetih letih pa tudi Yoakamovi sodobniki Lone Justice, The Blasters in Los Lobos, ki so na glasbo gledali z drugačnimi ušesi kot zvezdniki in producenti v Nashvillu. Pri vsem skupaj je zanimivo tudi to, da se je Yoakam kot eden prvih javno učil o zgodovini countryja in propagiral dela Bucka Owensa, Hanka Williamsa in Merla Haggarda, leta preden je skupina Uncle Tupelo začela gibanje imenovano alternativni country. Nekateri kritiki so šli v hvalah celo tako daleč, da so zapisali, da bo ta izdaja definitivni testament glasbeniku, za katerega številni mislijo, da je zadnji veliki pevec countryja (www.rhino.com).

Jane Weber