Letnik: 2003 | Številka: 3/4 | Avtor/ica: David V.

MINI NOISE FESTIVAL

Klub Gromka, Metelkova mesto, Ljubljana, 12. 2. 2003

Po kratki slovenski turneji gruče evropskih noise performerjev, ki so se mudili v Novi Gorici, Kranju in Domžalah, smo druščino pričakali še v Ljubljani, najprej na Radiu Študent, kjer so v živo izvedli plemenito zvočno noise akcijo, nato pa še celovit večerni noise dogodek v klubu Gromka.

Mini noise festival, ki ga je pripravilo društvo DRMK (društvo za razvoj mladinske kulture – z že 13. mladinsko akcijo), je bil v bistvu predpriprava na veliki noise festival aprila. Kot se letos pogostnost navala noise drhali zgoščuje ter dodatno širi po slovenskem klubovju, tako se tudi večajo možnosti, da se postopoma razvije širše odpiranje do obrobnih godbenih praks v slovenskem godbenem, klubskem in kulturnem ozračju.

Sam noise dogodek v Gromki, oplemeniten z zvočnimi manifestacijami, teatrskimi naracijami, gurmansko pokušino, druženjem, akcijo in še čim, se je vsem obiskovalcem predstavil kot simultano nastajajoč, avtonomen večer, ki spominja na nekakšen ustvarjalen simpozij neke interesne združbe. Sicer odprt za vsakogar, ki si želi čiščenja ušes, dihanja možganov ter preizkušanja različnih življenjskih in družbenih možnosti, je še vedno, kot vsakokrat do sedaj, ostajal na voljo le peščici povabljenih entuziastov, aktivistov te scene ter ne ravno številnemu občinstvu, ki si je zaželelo drugačnega torkovega večera.

No, tako so, eden za drugim, v ta mini noise dogodek zvočno in performersko posredovali noiserski kolektivi in posamezniki, ki uporabljajo raznovrsten arzenal ustvarjalnih sredstev: Cities in desolation iz Grčije, Gen 26 iz Ljubljane in Švedske, Dobra Minus iz Nemčije, C.F.S. iz Zuericha, Hermit and Nautilus iz Kanade in Nemčije ter Slackism iz Leipziga.

Najprej je na oder stopil grški duo Cities in desolation. S premišljeno zastavljenim konceptom strukturiranega plastenja in manipuliranja hrupa, zvokov, glasbe in ritmov je večer začel z doživeto zvočno predstavo, verjetno najplemenitejšo od vseh. Z laptopom, sintetiziranimi zvoki, sampli, efekti in tudi basovsko kitaro (ta je sicer preveč silila iz organske celote) sta ustvarjala godbeno noise iluzijo strukturiranega prisluškovanja prepletanju naravnih, bioloških, urbanih in konec koncev prikrito žanrskih zvočnih vzorcev. Spretno sta vse zvočno potovanje v drugi plan vpletala tudi zvočno in ritmično manipulirane fragmente plesnih elektronskih udarcev.

Drugi nastop sta pripravila domačina, Matjaž iz DRMK ter Ann iz Švedske, ki dela v Sloveniji kot prostovoljka. Delež sta oblikovala kot zvočno manipulirano elektronsko šumenje posnetega Anninega glasu z dodano, v živo izvedeno poezijo, ki jo je brala Ann, pri tem je manjkalo predvsem kreativno prepletanje med obema zvočnima plastema. Za njima so z nekaj daljšim nastopom igrali Dobra Minus iz Nemčije, ki so se predvsem raziskujoče poigravali z vnaprej posnetimi zvoki, vsakdanjimi predmeti in kitarskimi strunami in jih z efekti preoblikovali v barvit, statično minimalističen »drone«. Marylise iz Zuricha, ki zadnje leto živi v Železnikih, skupaj s Hermitom, ki smo ga kasneje tudi slišali (skupaj sodelujeta tudi v projektih Vialka in N.N.Y.), je uprizorila zelo obetavno in kreativno zastavljeno delavniško predstavo (workshop performance). Z mogoče malo premalo avtoritete je precej uspešno vpletla v nastop občinstvo, ki je nato z glasovi in njenim manipuliranjem ozvočevala v živo vodeno kolektivno improvizacijo. Kot predzadnja sta pospremila večer Eric Boros (aka Hermit) in njegov glasbeni tovariš iz Leipziga, in sicer pod imenom Hermit and Nautilus Deconstruction. V temi in s posneto namotano prejo govorjene besedne teoreme na temo noise v odnosu do glasbene zgodovine in sedanjosti v ozadju sta uprizorila kričavo in gibno-dinamično predstavo, ki se je na višku prelevila v dadaistično kaotičen noise statement, zaigran s preprostimi zvočnimi pripomočki in pospremljen z vodnimi baloni.

Poslednji borec večera, z imenom Slackism, očiten pristaš popolne ideologije »naredi sam« (D.I.Y.) in ustvarjalnosti, se je posvetil začetniški melodični manipulaciji sinusnih valov, nato preprosti ozvočeni perkusiji, se za tem simpatično napotil pozdravljat vsakogar od obiskovalcev in se za čisti konec posvetil tudi svojim prstom in prebiranju kitarskih strun.

Predpriprava na 3. noise festival se je tako uspešno končala, sicer z ne preveč godbenimi, noiserskimi presežki, a vendar z zanimivim in prijetnim dogodkom.

David V.