Letnik: 2003 | Številka: 3/4 | Avtor/ica: Bosiljka Perić-Kempf

ACADEMY ST. MARTIN IN THE FIELDS

Cankarjev dom, Ljubljana, 23. 2. 2003

Koncerti Zlatega abonmaja Cankarjevega doma so v tej sezoni občinstvu ponudili več privlačnih gostovanj glasbenikov, ki so že leta zaščitni znak vrhunske glasbene kvalitete. V to skupino vsekakor sodi legendarni angleški komorni sestav Academy St. Martin in the Fields. Danes ansambel ne nastopa le pod vodstvom dosmrtnega predsednika Nevilla Marrinerja, temveč tudi z drugimi dirigenti. Zadnja leta kot stalni dirigent z njim sodeluje pianist Murray Perahia in prav njegova prisotnost v vlogi dirigenta in solista je obeležila letošnje ansamblovo gostovanje v Ljubljani. Perahieva izvedba klavirskega parta Mozartovega klavirskega koncerta v Es duru, K.V. 449, sodi med velike pianistične interpretacije. Perahia, rojen Newyorčan, ima za seboj odlično šolanje v najboljši tradiciji in z najvišjimi evropskimi standardi komornega muziciranja. Že dolgo slovi kot cenjen interpret, še posebej glasbe dunajskih klasikov Mozarta in Beethovna. V njegovi bogati diskografiji najdemo med drugim integralni posnetek Mozartovih klavirskih koncertov, ki ga je v dvojni vlogi solista in dirigenta posnel z Angleškim komornim orkestrom. Kot prvorazredni izvajalec Beethovna in Mozarta se Perahia pridružuje danes majhni, a izbrani skupini pianistov (Entremont, Barenboim), ki si prizadevajo obnoviti zgodovinsko izvajalsko prakso, se pravi spajanje solistove in dirigentove vloge. Ta dvojna angažiranost v izvedbi s tehničnega stališča ni niti malo enostavna, ker zahteva predvsem popolno koordinacijo gibov. Ob kvalitetnem ansamblu, kakršen je Academy St. Martin in the Fields, ki igra tako rekoč sam, je imel Murray Perahia relativno lahko nalogo in se je lahko posvetil izvajanju solističnega parta. Prav v tem segmentu interpretacije je pokazal vse značilnosti pianista prefinjene zvočnosti in velikega sloga. Prekrasni Mozartov Klavirski koncert v Es duru, ki pred pianista postavlja vrsto zahtev, od bleščeče »jeu perlé« do lahkotnega oblikovanja poetičnih melodičnih fraz, je prikazal vso lepoto Perahievega tonsko neskončno rafiniranega pianizma. Subtilno, občutljivo za odtenke, izredno fleksibilno in z neverjetno lahkotnim, tehnično kristalno čistim muziciranjem je Perahia skozi Mozartovo partituro gradil interpretacijo na kontrastih poetične ekspresivnosti (Andantino) in bleščečega bria, še posebej v virtuoznem zadnjem stavku Allegro non troppo. Demonstracija Perahievega pianizma je ostala v samem središču tega koncertnega večera kot pravo malo remek delo prefinjenega pianističnega pristopa, usmerjenega v kvaliteto zvoka in delikatno dinamično niansiranje.

Bosiljka Perić-Kempf

Prevod: Kaja Šivic