CONTRIVA

Channel Zero, Ljubljana, 13. 3. 2003

Četudi je ena od poglavitnih značilnosti postrockovske glasbe ustvarjanje in »barvanje« glasbenih pokrajin, je postrock, kakršnega dela berlinski kvartet Contriva, v mnogočem drugačen. Omeniti velja domiselno opazko, ki jo je povedal kolega, da Contriva delajo postrock podeželja, ne pa mesta. V tej točki se zelo razlikujejo od večinske, sicer izrazito z urbanostjo determinirane postrockovske godbe.

Contriva so tokrat prvič nastopili v Ljubljani. Zagreb in Ljubljana sta bila nasploh prva koncerta, ki ju je skupina igrala zunaj nemško govorečih dežel. Njihova povečini instrumentalna glasba z lahkoto komunicira s poslušalstvom, in sicer z leitmotivi, dosledno modeliranimi v pop tradiciji (nasledstvo berlinske wohnzimmer scene), ki jim doda še nekaj primarne, a dokaj plesne ritmičnosti in občasne nojzerske poudarke. Prav ti poudarki so bili tudi najbolj dramatičen del koncerta; Contriva so v živo pravzaprav dosti bolj rockovski in dosti manj meditativni kot na nosilcih zvoka.

Po svoje je bilo škoda, da se koncerta ni udeležilo več kot kakšnih štirideset ljudi. Čeprav – saj vemo, kakšne težave so s pregovorno pasivnostjo slovenskega poslušalca do godb, ki niso »hype«. Všeč mi je bilo, da so Contriva napovedali nastop, ki se ne bo oziral na precej čemerno število obiskovalcev v dvorani po 22. uri, ko naj bi se koncert počasi začel. Tako je tudi bilo; pravzaprav je temperatura v dvorani med koncerta počasi celo rasla. Dva dodatka sta bila premalo za poslušalstvo, ki bi bilo, po aplavzu sodeč, rado slišalo še več.

Katarina Višnar