Mercedes Sosa

Glasnica vseh zatiranih

Po petnajstih letih, ko mi je Mercedes Sosa v Argentini dobesedno prišla igrat pred moj tedanji dom, mi spet prihaja pred vrata. Junija jo bomo v Sloveniji gostili kar na treh koncertih.

Mercedes Sosa je nedvomno eno največjih glasbenih imen sodobne Latinske Amerike, v Argentini pa bi sploh težko našli večjo še živečo legendo. V času mojega dveletnega bivanja v tej državi, konec osemdesetih let, sem imel življenjsko priložnost v živo poslušati Astorja Piazzollo in Mercedes Soso. Več si niti nisem mogel želeti. Koncert Mercedes Sose v zadnjih dneh decembra 1988 je bil sploh dogodek. Nastopila je namreč v okviru tridnevne prireditve z naslovom Pet let demokracije na večeru argentinske folklore. Med glavnimi organizatorji te prireditve je bil njen sin Fabian Matus, ki je tudi sedaj najbolj zaslužen, da v okviru naslednje evropske turneje Mercedes Sosa prihaja k nam.

Konec leta 1988 v Buenos Airesu avtocesta še ni bila priključena na njihovo znamenito in sploh najširšo avenijo na svetu 9 de Julio. Na njenem začetku je stal naš blok in pred njim so to glavno žilo argentinske prestolnice enostavno zaprli, postavili ogromen oder z ozvočenjem, nato pa je vsak večer na koncert prišlo nekaj sto tisoč ljudi. Nepregledno množico je bilo mogoče videti še daleč v ozadju. Mercedes Sosa je nastopila za koncertom Leona Gieca, njenega velikega prijatelja in sodelavca, ki je še eno pomembno ime sodobne argentinske folklore ter rocka. Spominjam se, da je bil večer vroč, saj se je bližalo novo leto in smo bili na južni polobli, predvsem pa, da je pihal močan veter. Stal sem precej blizu odra in s profesionalnim vokmanom kradel njen nastop. Posnetek hranim še sedaj. Kvaliteta ni kaj prida, saj je veter prinašal in odnašal zvoke z odra, pa vendar je iz njega še vedno mogoče čutiti tisto neverjetno vzdušje. Ko je v eni od skladb naštevala latinskoameriške države in omenila Čile, je med ljudmi završalo. Oktobra tega leta je padel Pinochet in z njim diktatura v tej državi. Sicer pa tudi Argentina tedaj še ni bila ravno mirna. Njihova demokracija je bila stara komaj pet let, vojaki pa so jo z nekaterimi poskusi že začeli rušiti. Danes na srečo ugotavljamo, da je šlo le za zadnje trzljaje diktature.

Mercedes Sosa je igrala kakšno uro in pol in z repertoarjem navduševala svoje rojake. Njeno ime je že dolga leta simbol za argentinsko demokracijo. V času vojaškega režima je morala v emigracijo in večino časa je preživela v Parizu. Ko se je ob padcu diktature vrnila v domovino, jo je na koncertu pričakala množica Argentincev in ta dogodek je zabeležen na dvojnem LP-ju (ter tudi enojni zgoščenki) Mercedes Sosa en Argentina. Po repertoarju in vzdušju ji je precej podobna njena odlična in najnovejša dvojna zgoščenka Acustico, leta 2001 posneta v živo v Buenos Airesu. Glasbenica je tokrat v repertoar uvrstila svoje manj znane skladbe, nekatere pa celo sploh prvič izvedla v živo. Plošča je od lani že v prodaji v Argentini, v kratkem pa bo izšla tudi v Evropi.

Mercedes Sosa si je v svoji štiridesetletni glasbeni karieri prislužila kar nekaj laskavih naslovov. Med njimi recimo »mati korajža Latinske Amerike« ali pa »glasnica tistih, ki so brez pravice do glasu«. Rojena je bila 9. julija 1935 v severnoargentinskem mestu Tucuman. Deveti julij je najpomembnejši argentinski praznik, saj je bila tega dne razglašena njihova neodvisnost. Dva tedna po njenem rojstvu se je Argentina odela v črno. V kolumbijskem mestu Medellin je v letalski nesreči umrl njihov veliki pevec tanga Carlos Gardel. V bogatem repertoarju Mercedes Sose je mogoče najti tudi nekaj njegovih pesmi. Glasbena kariera La Negre, kot jo popularno imenujejo Argentinci, se je začela v šestdesetih letih, ko je spoznala kasnejšega soproga Manuela Oscarja Matusa. Manuel Matus in pesnik Armando Tejada Gomez sta ustanovitelja pomembnega glasbenega gibanja z imenom Movimiento del Nuevo Cancionero, s katerim so glasbeniki združevali sodobno in ljudsko folklorno glasbo. V teh letih je Mercedes Sosa posnela svojo prvo ploščo Canciones con Fundamento, leta 1965 pa sta jo k sodelovanju že povabila dva izjemno pomembna argentinska umetnika – kitarist Eduardo Falu in pisatelj Ernesto Sabato. Tedaj sta namreč snemala zanimivo ploščo Romance de la muerte de Juan Lavalle, na kateri sta z glasbo in pripovedovanjem upodobila zgodbo o smrti Juana Lavalleja, junaka iz argentinske zgodovine, ki jo je v svojem romanu Grobovi in junaki zapisal Ernesto Sabato. Mercedes Sosa je na tej plošči zapela eno od pesmi. Že leta 1966 je začela snemati za založbo Polygram in ji ostala zvesta 33 let. Tedaj je tudi začela nastopati po svetu in je doslej obiskala več kot 50 držav. Letos bo prvič prišla tudi v Slovenijo, in to kar na tri zaporedne nastope.

V začetku sedemdesetih let so se zanjo začeli problemi, saj je bila zaradi politične angažiranosti trn v peti argentinskim vojaškim režimom. V svojem repertoarju je vedno večjo vlogo namenjala skladbam pesnikov, kot so Victor Jara ali Pablo Neruda iz Čila, Alicia Maguina iz Peruja in Ignacio Villa iz Kube. Vrhunec so problemi dosegli leta 1980, ko jo je režim skupaj s 350 poslušalci njenega koncerta v mestu La Plata zaprl, nato pa so jo izgnali iz države. Zatočišče je najprej našla v Parizu, nato pa v Madridu. V domovino se je vrnila februarja 1982 in tedaj je imela z osrednjimi argentinskimi glasbeniki kar dvanajst koncertov v buenosaireškem Teatro Opera. Njena vrnitev je že naznanjala zadnje dneve diktature, ki se je s porazom argentinskih generalov v vojni za Falklande (Malvine) tudi res končala. Dve leti kasneje, leta 1984, je imela na nogometnem stadionu Ferrocarril Oeste velik koncert skupaj z Miltonom Nascimientom in Leonom Giecom. Del tega dogodka je ostal zabeležen v odličnem dokumentarcu o njej, ki ga je v letih 1984 in 1985 posnel nemški režiser Stefan Paul. Na tem nastopu je nastala tudi njihova skupna plošča Corazon Americano.

Mercedes Sosa je nastopala na največjih svetovnih odrih, kot so npr. Lincoln Center in Carnegie Hall, redna gostja pa je bila tudi na osrednjem argentinskem folklornem festivalu v mestu Cosquin, na katerem pa je pred leti poskrbela za prvovrstno presenečenje. Kot gosta je namreč pripeljala kontraverznega argentinskega rockerja Charlyja Garcio in s tem med glasbenimi puristi sprožila hude polemike in diskusije. Napadi nanjo so bili tako močni, da se je odločila, da na tem pomembnem festivalu ne bo več nastopala. Med drugim so ji očitali tudi njeno izjemno visoko ceno, pri tem pa zamolčali pomemben podatek o trženju njene glasbe. Mercedes Sosa ima namreč v Argentini res visoko ceno, vendar le kadar gre za privatne in komercialne prireditve. Skoraj zastonj ali pa res čisto zastonj pa nastopa po manjših mestih v notranjosti države, seveda, če koncert organizira lokalna skupnost in ni pridobitniške narave. Znana je po svojem neposrednem stiku z ljudmi, saj včasih za otroke in publiko nastopi kar na ulici. Kmalu po teh polemikah smo lahko spoznali, da se argentinska glasbena diva niti slučajno ne da. Posnela je namreč ploščo in nanjo uvrstila izključno pesmi Charlyja Garcie. Že pred tem je posnela plošče s skladbami argentinskega folklornega glasbenika Atahualpe Yupanquija in čilske pesnice Violete Parra, lani pa je tem zbirkam dodala še ploščo Mercedes Sosa canta Victor Heredia. Heredia je eden najpomembnejših piscev skladb za Mercedes Soso.

Argentinska glasbenica ima v svoji zbirki vrsto prestižnih odlikovanj in priznanj. Pred leti so jo v Združenih narodih proglasili za »žensko leta«, za častno meščanko pa so jo recimo imenovali v Buenos Airesu, Tucumanu, Mar del Plati, Houstonu in drugih mestih. Poleg tega je tudi ambasadorka UNICEF-a.

Konec devetdesetih let je Mercedes Sosa doživljala hudo osebno krizo. Močne depresije so jo prikovale na posteljo in v njej je preživela nekaj mesecev. Popolnoma se je izolirala od javnosti, dostop do nje so imeli le najožji člani družine. V tem času je bila na robu smrti, po prebrodeni krizi pa je javnost doživela nov šok. Njena naslednja plošča je bila Misa Criolla, se pravi kreolska maša, ki jo je napisal argentinski skladatelj Ariel Ramirez, sicer njen veliki prijatelj, saj je doslej posnela kar nekaj njegovih pesmi. V tedanjih intervjujih je ta nekoč prepričana levičarka pojasnjevala, da nikoli ni popolnoma zavrgla boga, seveda pa je še naprej ostala kritična do cerkve kot inštitucije. Kreolsko mašo je v Argentini doslej posnela vrsta glasbenikov, Mercedes Sosa ji je dodala še svoje dimenzije. S kreolsko mašo se je La Negra znova postavila v središče aktualne argentinske glasbe. Dokazala je, da je njen glas tudi po hudi bolezni še naprej močan in čist, predvsem pa, da je sama znova polna energije.

Decembra lani pa je nenadoma prekinila drugega od petih koncertov v Buenos Airesu, ki bi jih morala izvesti skupaj z Victorjem Heredio in Leonom Giecom. Zaradi visokega pritiska so jo morali odpeljati z odra, nato pa je dva meseca preživela pod strogim zdravniškim nadzorom v domači oskrbi. Ko sem se januarja letos v Buenos Airesu srečal z njenim sinom Fabianom in ga med drugim pobaral po materinem zdravju, mi je povedal, da se to izboljšuje. Odpovedali so sicer njene obveznosti do marca, vsi kasnejši dogovori pa stojijo. Pri tem mi je povedal, kako močno zaupanje vanjo ima argentinska publika. Kljub temu da so odpovedali tri nastope, je izredno malo ljudi vrnilo karte. Večina jih je ohranila do aprila, ko naj bi s koncerti nadaljevali. Zdaj se je pokazalo, da je bilo njihovo zaupanje res pravo. Sredi aprila je Mercedes Sosa z Victorjem Heredio in Leonom Giecom nadaljevala decembra začete nastope in v Buenos Airesu znova napolnila dvorane. Konec aprila se je pojavila tudi na mednarodnem knjižnem sejmu v Buenos Airesu in nastopila v okviru predstavitve njene biografije, ki jo je napisal argentinski pisatelj Rodolfo Braceli.

La Negra je torej spet v polnem zagonu. V preteklosti je večkrat dejala, da je zanjo največje zdravilo oder. Letos prihaja v Evropo kar dvakrat. Najprej na turnejo junija in julija, potem pa še v novembru in decembru. Na našem kontinentu ima ogromno prijateljev in ljubiteljev njene glasbe, ki jo vsakič znova pričakajo z razširjenimi rokami. V Sloveniji se bo mudila od 26. do 29. junija, v Mariboru na Lentu, na ljubljanskem jazz festivalu in v Novi Gorici na tamkajšnji proslavi ob državnem prazniku.

Marko Jenšterle

Izbrana diskografija

Canciones con Fundamento (LP Philips, 1965; CD Ans Records, 1994)

Mercedes Sosa interpreta Atahualpa Yupanqui (LP Philips, 1977)

Mercedes Sosa en Argentina (dvojni LP, RCA 1982; CD Polygram, 1994)

Live in Europe (Tropical Music, 1989)

Corazon Americano (con Milton Nascimento y Leon Gieco) (CD Tropical Music, 1990)

Homenaje a Violeta Parra (LP Polygram 1991, CD Musicrama Records, 1995)

Sera Posible el Sur ( Polygram, 1994)

De Mi (Tropical Music, 1992)

Sino (Polygram, 1992)

Escondido en mi Pais (Polygram, 1996)

Alta Fidelidad – Mercedes Sosa canta a Charly Garcia (Polygram, 1997)

Misa Criolla (Universal, 1999)

Acustico (Sony, 2002)

Mercedes Sosa canta Victor Heredia (Planeta DeAgostini, 2002)