Letnik: 2003 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Janez Golič

Mick Fish

INDUSTRIAL EVOLUTION

SAF Publishing, 2002

Nastanek knjige Industrial Evolution s podnaslovom Through The Eighties With Cabaret Voltaire, je posledica nezmanjšanega povpraševanja po biografiji pionirjev t.i. industrijske glasbe, sheffieldskih Cabaret Voltaire, ki jo je že sredi osemdesetih let spisal njihov ljubitelj in kasneje bližnji prijatelj Mick Fish. Biografija The Art Of The Sixth Sense je v začetku devetdesetih let sicer doživela ponatis, nadaljno 'prodajanje' iste zgodbe pa je pri avtorju naletelo na odpor in se je odločil osvetliti fenomen samih Cabaret Voltaire in celotnega industrijskega gibanje iz povsem druge perspektive.

Industrial Evolution namreč vzporedno prepleta dve na pogled povsem različni zgodbi. Prva je osebna, Mick Fish se ravno ob 'pravem' času znajde pred pomembnimi odločitvami. Po končanem študiju se resda nekaj časa zadovolji z začasnimi zaposlitvami, finančne razmere pa ga prisilijo v iskanje redne službe. Ta odločitev je pri njem toliko težja, ker se tisti čas, leta 1978, zgolj slučajno znajde na koncertu prevratniške grupacije Throbbing Gristle, ki v eni uri neartikuliranega trušča najprej zamaje vso njegovo videnje poslanstva rockovske skupine, po naknadnem razmišljanju pa utrdi v prepričanju, da si večina popularne glasbe kaj drugega niti ne zasluži. Za povrh vse, o čemer so 'govorili' Throbbing Gristle, Mick Fish po sili razmer najde v pisarni državnega prevoznega podjetja… Delo, ki ga ne more zadovoljiti, okolica, ki ga ne razume, obljubljene perspektive, ki vodijo kvečjemu k še večji odtujitvi. Zato pa Mick Fish išče uteho v glasbi oz. v krogu prijateljev, ki prav tako elitistično ugotavljajo, da si večina popularnih izvajalcev ne zasluži drugega kot posmeh za šankom bližnjega puba. Tu se Mick celo približa Nicku Hornbyju in njegovi Zvestobi do groba, le da je manj oseben (v uvodu Mick celo poudari, da to, kar opisuje ni vse, kar je v tistem času počel), v opisu delovnih razmer se prej zrcali politična in socialna stvarnost takratne Anglije pod vladavino železne Margaret. Te iste razmere so šele lahko porodile pogoje za brezkompromisno glasbo oz. ne-glasbo, tehnična verziranost je bila vedno v drugem planu, če sploh…

Druga zgodba teče kot insajderski pogled delovanja Cabaret Voltaire, ki jih Mick Fish spozna v Sheffieldu preko nekdanjega, tja preseljenega sošolca. Fish predvsem v Richardu Kirku in Stephenu Malinderju najde sorodni duši, in ker tudi člana Cabaret Voltaire v svojem okolju nista našla veliko somišljenikov, se med njimi kmalu spletejo prijateljske vezi. Celo tako močne, da je Mick vsak petek po 'rednem šihtu' z vlakom oddrvi iz Londona v Sheffield.

Večletno druženje avtorja knjige s članoma Cabaret Voltaire pomeni, da je Industrial Evolution karseda verodostojen dokument in komentar takratnega industrijskega dogajanja. Ponuja vpogled v metode dela in opisuje razmere v glasbeni industriji v Angliji in širše. In kar je glavni namen knjige, spremlja vzpon in zaton ene najpomembnejših tovrstnih skupin in si njihovo kariero drzne primerjati z redno službo v državni lasti!

Kajti, Cabaret Voltaire začnejo eksperimentirati z magnetofonskimi trakovi kar nekaj let preden so razmere dozorele (beri: ko se v Angliji pojavijo neodvisne založbe) za objavo plošče. Tudi čas izdajanja plošč pri Rough Trade jih je v največji meri ločeval od glasbenega posla, na založbo so pošiljali le končne posnetke in ovitek, drugih stikov z založnikom niso imeli. A kaj, ko naj bi njihove prevratniške ideje zares zaživele šele ob vstopu na veliki trg. Podpis snemalne pogodbe za veliko Virgin (s preteklim progresivnim predzankom) še ni bil odločilni faktor za preobrat, a nekaj večji komercialni uspeh jih je zaslepil do te mere, da so podpisali za EMI… Tu pa se je idealizem končal, zahteve založbe so naenkrat postale neizprosne, pomembno je bilo le še število prodanih plošč. V taboru Cabaret Voltaire je zavladala panika. Dokler so veljali za pionirje elektronske glasbe, niti ni bilo potrebe po uspešnicah, ki jih niti niso znali napisati ali sproducirati. Ko se je na Otoku razmahnil tehno, so Cabaret Voltaire naenkrat ostali le še relikvija iz preteklosti, skupina, ki jo zanesenjaki sicer cenijo, plesati pa se na njihovo glasbo ne da. Ko so še sami obupno poskušali skočiti na vagon, pa je bil ta že zaseden s številnimi hitro razvijajočimi podslogi tehna…

In da je ironija še večja, v času njihovega največje izpostavljenosti, sredi osemdesetih let, je Mick Fish brez velikih ambicij objavil njihovo že omenjeno biografijo The Art Of Sixth Sense, in prodal presenetljivo veliko primerkov knjige. Vsekakor dovolj, da je pod založniško znamko SAF Publishing leta 1987 objavil še zbirko intervjujev vseh glavnih protagonistov industrijske glasbe pod naslovom Tape Delay ameriškega entuziasta Charlesa Neala, ki je prav tako postala mala uspešnica. To je Micka Fisha ohrabrilo do te mere, da je po devetih letih zapustil propadajoče državno podjetje in se osredotočil k lastni knjižni založbi. Primer Cabaret Voltaire je bil vsaj zanj dovolj poučen, da njihove napake ne bo ponovil. Že 15 let je namreč dovolj uspešen samostojen pisec in izdajatelj.

Vsemu navkljub, Cabaret Voltaire še danes, po desetih letih zatišja, burijo duhove, vedno znova pritegnejo mlajše poslušalce in bralce. Industrial Evolution sklene celih 80 strani intervjujev s Cabaret Voltaire, predhodno že objavljenih v biografiji. Mick Fish je pravilno ocenil, da njihove izjave še kako držijo, tudi 20 let po nastanku jih beremo kot aktualni komentar o položaju neodvisnega ustvarjalca v primežu industrije zabave.

Ni naključje, da je v naslovu knjige z Revolucije odpadla črka r.

Janez Golič