AMATEUR GOD

Near Life Experience

Wampus Multimedia, 2003

Že pogled na ovitek tegale albuma (nož, zapičen v vrtnico) pove, da na ploščku ne bo prostora za posebej osladne pop pridihe. In že uvodni instrumental Somehow It Must Have Been Started poslušalca utrdi v tem prepričanju. Težka, zla slutnja, ki diha iz nje, ne popušča, pač pa se po eni strani iz pesmi v pesem samo še stopnjuje, po drugi strani pa se spretno poigrava s poslušalčevimi pričakovanji, ki do četrte pesmi (Apple Tree) že počasi mejijo na to skoraj življenjsko izkušnjo, kot nakazuje že sam naslov albuma. Toda prav v tem "skoraj" se skriva ogromna tržna niša, ki so jo svoje čase s svojimi pop gotskimi vibracijami na glasbenih policah zapolnjevali vsi tisti, ki jih Blaž Erzetič alias Amateur God danes navaja kot pomemben vpliv (Sisters Of Mercy, Type O Negative, Front 242, All About Eve idr.). Danes se v takšno "furko" spravlja le malokdo, pa še ti, na primer frankofonska diva št. 1 Mylene Farmer (in z njo Laurent Boutonnat) in Rammstein (še dva zveneča Erzetičeva vpliva), večinoma merijo na širše, pa čeprav "le" evropske množice. Glasbeno ustvarjanje vleči med "skoraj" življenjem in smrtjo ali raje onostranstvom je sila zahtevno početje, ki pa ga Erzetič s svojo multižanrsko ambientalno-gotsko-darkersko zvočno podobo dobro obvlada. To se kaže predvsem v mojstrskem prelivanju pesmi, ki si sledijo kot valovi sredi grozeče mirnega oceana, a so med seboj vendarle različne in v poslušalcu zarisujejo živahno paleto morbidnih, obupanih in pesimističnih občutij. Near Life Experince presenetljivo zvijačno pokaže, da imajo tudi čustva, ki jih imamo za negativna, karseda različne, tako svetle kot temne odtenke. Kot nakazuje Apple Tree, ki se začne s pomladjo in sosedom, ki se je obesil na jablani, konča pa z jesenjo in sladkimi jabolki, Erzetič izvrstno krmari med življenjem in smrtjo, večnostjo in preporodom, torej med tistimi "večnimi temami", ki vedno znova burijo naše duhove in domišljijo. V skladu s svojim umetniškim imenom Erzetič tako vrši neizpodbiten vpliv tako na psihično počutje kot tudi na duhovno-intelektualno razmišljanje poslušalca, obenem pa si kajpak ne more kaj, da se ne bi postavil na piedestal in dejal: fear me – you small blank minds. Amaterski bog pač.

Atmosferične, produkcijsko dobro izpiljene melodije mestoma dopolnjuje tudi izkrivljen vokal, na nivoju katerega se zahvaljujoč sintetični zvočni popačenosti bije prava bitka med spoloma. Kot svinec težka sintetična vokalna blazina namreč še dodatno razkriva in poglablja razcepljenost človekove narave, ki se kaže v večnem boju med njegovim animusom in animo. Ženski vokal, ki se v ozadju že preliva v moškega, poskrbi za odličen srhljiv učinek, ki seveda ni daleč stran od Davida Lyncha, pa tudi ne od drugorazrednih hollywoodskih grozljivk, ki danes predstavljajo pravo alternativno klasiko. Umetniška in obrtniška forma albuma je neizpodbitna in lahko smo samo veseli, da se je peščici slovenskih glasbenikov, dejavnih na tujem trgu, pridružil še eden – in to z izjemno izvirno vizijo, ki bo v bližnji prihodnosti ob ponovnem vzponu elektro punka in gotike gotovo predstavljala pomembno tržno nišo. Ameriška založba Wampus Multimedia, kjer je album izšel, se tega že zaveda.

Marta Pirnar