JOHNNY CASH

At Madison Square Garden

Columbia/Legacy, 2002

V poplavi plošč, ki so izšle ob lanskem jubileju slovitega Moža v črnem, je marsikdo spregledal nekaj zelo dobrih plošč z materialom, ki ga doslej še ni bilo mogoče slišati. Morda je še najbolj zanimiva glasba s koncertov, ki jih je Cash imel na vrhuncu popularnosti ob koncu šestdesetih let in ki po svoje dopolnjujejo njegova legendarna živa albuma, posneta v zaporih (At Folsome Prison 1968 in At San Quentin 1969), prav to pa prinaša plošča z glasbo iz Madison Square Gardna, kjer je Cash nastopil decembra 1969.

Kljub izredno priljubljeni redni TV- oddaji, dvema uspešnicama na vrhu lestvic (recimo The Boy Named Sue) in albumu na prvem mestu je bil za country zvezdnika nastop v New Yorku, torej v resničnem velemestu s specifičnim okusom in ne ravno poudarjeno ljubeznijo do podeželske glasbe, precejšen izziv. Toda kakor je mogoče slišati na plošči, je bil sprejem izvrsten, pa tudi Cash in vsi njegovi gostje so dali vse od sebe. Kar šestindvajset pesmi najdemo na disku, od tega se nekatere Casheve najbolj priljubljene pojavijo kar dvakrat (drugič v zaključnem venčku), in vse skupaj je dober prerez njegove dotedanje kariere z vsemi najpomembnejšimi pesmimi, ki so večkrat uporabljene tudi kot Cashev komentar trenutnega političnega položaja v Ameriki. V tem smislu je gotovo najpomemnejše njegovo ostro nasprotovanje vietnamski vojni, čeprav je tudi res, da so z današnjega stališča nekateri govorni deli vendarle malo preveč plehki.

Toda glasbeno je plošča prav tisto, kar si ljubitelj Casha lahko samo želi: odličen zvok (boljši kot na zaporniških ploščah), izvrstne izvedbe ob ustrezno skromni spremljavi in nekaj vrhunskih gostov, kot so Carl Perkins, Statler Brother in še zlasti Carter Family, ki s fenomenalnimi glasovi in izvedbo skoraj presega samega Casha. Skratka, plošča, ki bo navdušila tako poznavalce, kot tiste, ki bi želeli kompaktno zbirko Casha v najboljši izdaji.

Jure Potokar