RY COODER and MANUEL GALBAN

Mambo sinuendo

Perro Verde 2003

V času ločevanja na tiste, ki so »naši« in druge, ki so seveda »sovražniki«, je vedno najprej na udaru kultura, pa tudi medčloveški stiki. »Liberalni« režim Billa Clintona pa je Ryu Cooderju vendarle omogočil vsaj še eno nadaljevanje izjemno uspešno zastavljenega spoznavanja s skoraj pozabljeno kubansko godbo. Plošča Mambo sinuendo je namreč še en odličen izdelek ameriškega virtuoza na strunskih glasbilih in enega najbolj sinergetičnih glasbenikov, kar smo jih imeli kdaj priliko slišati. Tokrat Cooder ni tako v ozadju kakor na plošči Buena Vista …, res pa je, da se tudi ne izpostavlja prav nič bolj kot njegov kubanski kitarski kolega Manuel Galbán, ki je Rya tako navdušil že med snemanjem prejšnje plošče.

Galbán je edini preživeli član v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja najbolj priljubljene kubanske zasedbe Los Zefiros (dve plošči njihovih posnetkov sta dosegljivi pri založbi World Circuit in ju toplo priporočam). Gre za skupino, ki po svoji glasbi pravzaprav ni kubanska, ampak gre za posrečeno kombinacijo karibskih ritmov in takrat zelo popularnih pop stilov, kot so soul, doo-wop ipd. Tudi Galbán igra električno kitaro v tem stilu, na trenutke spominja na svojega velikega idola Duana Eddyja, celotna plošča pa je prepojena z žlahtno nostalgijo, ki jo najbolje odraža detajl »plavuti« avtomobila Cadillaca Fleetwod iz leta 1959.

Mambo sinuendo je plošča, ki sicer ne bo ponovila fenomenalnega komercialnega uspeha svoje predhodnice, bo pa zato navdušila vse tiste, ki imajo radi pristno, rahlo nostalgično glasbo s poudarkom na virtuoznih zvokih električnih kitar. Toliko bolj, ker so virtuozi tudi vsi drugi glasbeniki – od bobnarja Jima Keltnerja do basista Orlanda »Cachaita« Lópeza in ostalih. Tudi skladbe so simpatična mešanica znanega (npr. Pradova Patricia, uvodna Drume negrita in Caballo viejo) ter nostalgično zvenečega novega (Mambo sinuendo), še večji čar pa glasbi daje izjemna akustika havanskega studia Egrem in zelo premišljena postavitev glasbil v njem, o čemer Cooder z veseljem in zelo podrobno pripoveduje v več ob tej priložnosti objavljenih intervjujih.

Jure Potokar