Letnik: 2003 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Jane Weber

NICK DRAKE

Bryter Layter

Simply Vinyl, 2003, (LP 180g vinyl)

O Nicku Draku smo že pisali, a je izid njegove mojstrovine na formatu vinilne plošče za prave oboževalce dogodek, ki ge ne gre prezreti. Brez oklevanja lahko zapišem, da je to čista klasika, ki pa, žal, nikoli ni dosegla širšega občinstva. Seveda bi bilo iluzorno pričakovati, da se bo tako melanholična glasba prodajala v milijonskih nakladah, malce več pozornosti pa bi si zaradi kakovosti le zaslužila. To da je ta album tako neznan, je pravzaprav sramota za vso glasbeno industrijo in le agilnosti navdušencev se moramo zahvaliti, da so takšni naslovi sploh še dosegljivi in da šele danes po skoraj tridesetih letih dosegajo kolikor toliko spodobne naklade.

Žal že pokojni Nick Drake je bil nekaj posebnega. Svoje ustvarjanje je jemal resno in njegove pesmi so popolne do skrajnosti. Za nameček je bil še dober kitarist, kar ga dela drugačnega od Dylana, Younga ali kakšnega drugega kitarista, ki bi ga težko razglasili za kitarskega genija. Drake je učenec angleške kitarske šole in je bil mojster igranja na akustično kitaro. Igral je v odprtih uglasitvah, zato so njegove melodije in glasbene strukture zapletene in veliko glasbenikov je imelo težave, ko so hoteli posneti kakšno njegovo mojstrovino. Če koga zanima Drakov kitarski slog, mu priporočam Drakovo pesmarico, ki jo je izdala založba Music Sales Limited (www.msc-gs.net), v njej je namreč temeljito obdelano tudi Drakovo igranje na kitaro in uporaba nenavadnih akordov, od katerih vas bodo boleli prsti in glava (o knjigi smo v Muski obširno pisali). Plošča Bryter Layter je zelo izenačene kakovosti. Skoraj vsaka skladba se zdi kot mojstrovina zase, glasbeni kritiki pa so si bili v glavnem edini, da izstopajo skladbe Northern Sky, Hazey Jane II in At The Chime Of A City Clock.

Vpliv Nicka Draka je danes čutiti v opusih različnih pevcev. Po njegovi poti stopajo nekateri sodobniki (John Martyn), še več spogledovanj z njegovim trpkim slogom pa je čutiti pri mlajših ustvarjalcih, kot sta Will Oldham in Mark Eitzel. Drakova glasba ima že sama po sebi nekakšno toplino, ki jo analogna tehnologija še lepše popelje do vaših ušes. Če si kakšna plošča zasluži čisto desetko, potem je to ta album. Skoraj vse pomembnejše Drakove plošče so dosegljive na 180-gramskih vinilnih ploščah odlične angleške založbe Simply Vinyl Limited (65 Duke St., London W1M 5DH, UK; www.simplyvinyl.com) in resnično vam jih lahko toplo priporočamo.

Jane Weber