MARTIN L. GORE

Counterfeit2

Mute Records/Dallas Records, 2003

Če mojstrski glasbeni veleumi, kakršen je Martin Gore, preždijo četrt stoletja v isti zasedbi, si vsake toliko časa povsem zasluženo vzamejo predah in se v svoji karieri spoprimejo s kakšnim solo projektom. Gore se je zadeve lotil v drugo (prvi solo album Counterfeit je izdal leta 1989). Zakaj ravno zdaj, po 14 letih, je pravzaprav vseeno. Bolj zanimivo je vprašanje, zakaj se na solo projektih loteva samo predelav. Konflikt interesov, odgovarja Gore. Ker je takorekoč edini tekstopisec Depeche Mode, bi bilo nemara res čudno, če bi napisal še ducat pesmi za "lastno uporabo in slavo". Poleg tega bi izdelek po vsej verjetnosti bore malo odstopal od tistega, kar počnejo Depeche Mode. To lahko sklepamo že po sami zvočni obdelavi pesmi, ki so jih v zadnjih nekaj desetletjih ustvarile raznovrstne glasbene ikone, kot so David Essex (Stardust), Nick Cave (Loverman), Brian Eno (By This River), Lou Reed (Candy Says), Iggy Pop in David Bowie (Tiny Girls), John Lennon in Yoko Ono (Oh My Love), Kurt Weil (Lost In The Stars), Julee Cruise (In My Other Wolrd) itd. Tipična depechemodovska darkerska poglobljena elektronika, ki ne prenese živahnih predihov in vztraja v pričakovani linearni zateženosti, na radikalno predelane pesmi izvaja svojevrsten pritisk, ki je poslušalcu lahko všečen ali pa odbijajoč. Privrženci Depeche Mode bodo seveda navdušeni, drugi lahko mirno zavijete z očmi, vsekakor pa se na Counterfeit2 skriva enajst mojstrsko obdelanih in predelanih pesmi, ki tvorijo pomemben del glasbene dediščine, h kateri se Gore v svoji ustvarjalni zagnanosti vedno znova zateka. Kljub nekaterim flopom (na primer Cavova Loverman niti slučajno ne premore tiste karizmatičnosti, ki je značilna za izvirno verzijo, podobno skromna je Candy Says, pa tudi nemška Das Lied vom einsamen Mädchen v "angleški" nemščini bolj šepa) je Gore uspel spraviti skupaj dober album, na katerem izstopa predelava tradicionalne pesmi In My Time Of Dying, In My Other World Julee Cruise in odlična Cast A Lonesome Shadow Hanka Williamsa. Slednja v sintetični elektro priredbi zveni naravnost poživljajoče, pa tudi Gorov glas je izjemno prepričljiv. V večini primerov namreč njegov čutni in ženstveni vokal ni dovolj močan za vse tiste karizmatične mačo glasove, ki so v izvirniku interpretirali predstavljene pesmi. Dostojen, a v interpretativnem smislu nekoliko omejen poklon velikanom svetovne glasbene scene, ki bo po vsej verjetnosti pritegnil le majhen krog (pretežno Depeche Mode) poslušalcev.

Marta Pirnar