Letnik: 2003 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik

KANDIA KOUYATE

Biriko

Stern's Music, 2002

Žametne, z žlahtno patino stoletne griotske tradicije podložene malijske ženske glasove občudujemo že dobri dve desetletji. Predvsem v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja so za nekaj časa t.i. malijske dive dobesedno obsedle tiste, ki bolj zavzeto in temeljito spremljamo dogajanje na tem glasbenem področju. Nekaterih uspešno glasbeno kariero smo spremljali od njenih začetkov pa do mednarodne uveljavitve, pospremljene tudi s koncertom v teh krajih. A vse to vztrajno pregledovanje tamkajšnjega ženskega vokalnega ustvarjanja še zdaleč ni uspelo zajeti celo vseh tistih, ki nesporno spadajo v sam vrh tamkajšnjega glasbenega dogajanja. Med takšne smemo zagotovo uvrstiti Kandio Kouyate.

Z njenim petjem smo se sicer že srečevali: najprej s pomočjo njene predstavitve na albumu Malijske dive, pozneje tudi ob posnetkih njenega soproga Ousmaneja Kouyateja, sicer izvrstnega kitarista. A tako popolne, raznovrstne in prepričljive potrditve upravičenosti njenega slovesa, kot jo ponuja album Biriko, do njegovega izida nismo bili deležni. Pa ni nikakršna novinka na malijskem glasbenem prizorišču. Nasprotno: spada med zrele ustvarjalke, med tiste pevke, ki suvereno obvladujejo svoj del tamkajšnjega glasbenega prizorišča in s tem občinstva že kakšni dve desetletji, pa jih zato štejejo med etabliran del tamkajšnje tradicionalno usmerjene glasbene produkcije. Sloves velike dame malijskega petja se je drži že kar nekaj časa in nič ne kaže, da bi ga lahko mlajše, četudi mednarodno že uveljavljene zvezdnice kaj kmalu ogrozile. Njen pristop namreč ne sledi trenutnim navdušenjem in ne hlepi po popularnosti. Tak umirjeno premišljen, temeljit, že skoraj perfekcionističen pristop je značilen tudi za album Biriko. Čeprav o tem ni natančnih podatkov, njegova raznolikost ter številnost glasbenikov, ki so sodelovali pri snemanju posameznih pesmi, pa natančni aranžmaji, skrbno umetniško vodstvo projekta in brezhibna produkcija, ter ne nazadnje dejstvo, da je do dogovora o njegovem izidu pri založbi Stern's Music prišlo šele potem, ko je bil dokončan, dajejo vedeti, da je nastajal počasi, zelo načrtno in zato dalj časa, kot je običajno za takšne projekte. Vsi posnetki za album so nastali v legendarnem Studiu JBZ v Abidžanu na Slonokoščeni obali, kjer že desetletja nastajajo ključni posnetki vse zahodnoafriške, pa tudi dela kongovske in še kakšne glasbene produkcije. Album je skoraj v celoti akustičen, vsebuje enajst pesmi, Kandija pa je avtorica vseh besedil in skladateljica vse glasbe na njem. Pri njegovi realizaciji je imela dva pomembna pomočnika. Njen že omenjeni soprog Ousmane Kouyate je sicer prispeval kitarske vložke v nekaterih pesmih, a je bil tokrat predvsem v vlogi aranžerja in glasbenega direktorja, usmerjevalca vsega dogajanja. Produkcijo albuma pa je opravil legendarni Ibrahima Sylla. Vseh glasbenikov, ki so sodelovali pri nastajanju tega albuma, nima smisla naštevati, jih je pa okrog 20; jedro pa sestavljajo ob že omenjenem Ousmaneju, še en kitarist Modibo Diabate, Mahamane Diabate z balafonom, Mamadi Diabate s koro in Issa Conde s tradicionalnim zahodnoafriškim brenkalom ngoni. Drugače pa se skozi posamezne pesmi zvrstijo številne dodatne pevke in kakšen pevec, pridružujejo se jim igralci na različna tradicionalna in sodobna glasbila, pihalci in trobilci ter seveda tolkalci, zaslišijo pa se tudi klaviature. V glavnem so gostujoči glasbeniki oziroma glasbenice manj poznani, a v dveh pesmih je kot gost sodeloval odlični kitarist Djelimady Tounkara, zanimiv pa je tudi prispevek harmonikarke Viviane Arnoult. Album Biriko upravičeno uvrščajo med najboljše v lanskem letu izdane albume aktualne afriške glasbene produkcije.

Zoran Pistotnik