Letnik: 2003 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: LukaZ

LUNGE

Strong Language

Emanem, 2002

Iz baze neumornega entuziazma in ljubezni do svobodno improvizirane godbe britanskega pronicljivega slušatelja, arhivarja in duhoviteža Martina Davidsona prihaja druga plošča britanskega impro kvarteta Lunge. Na sledi tipične britanske veje »insect music«, cepljene z drznimi in prenoviteljskimi idejami o nekem (ne)žanru, so Lunge našli skupen močan jezik, ki odstira procese hierarhije v sami zvočnosti, v kateri prednjači izvrstna pozavna ene redkih žensk pozavnistk v spontani zvočni skladnji. Gail Brand duhovito in zabavno širi meje svojega glasbila v izjemnem skupnem sozvočju elektroakustične narave v eni boljših impro plošč lanskega leta. Pa začnimo raje od začetka ...

Kvartet sestavljajo mlajši predstavniki rastoče londonske komune ideoloških svobodnjakov v zvočnosti, ki so se našli vkup l. 1997 ob mednarodno nastrojenem projektu Butcha Morrisa Skyscraper, ki je bratil glasbenike iz Londona, Berlina itd. Tam so se našli pozavnistka Gail Brand, pianist in klaviaturist Pat Thomas, violinist in elektrofonik Phil Durrant in tolkalec multiplih ritmov Mark Sanders. Najmljajša med njimi je prav Gail Brand, ki se je pozavna drži sicer že od mozoljev dalje, vendar je prej prepihovala v jazzovskih ansamblih, na ska veselicah in popoidnih plesnih mezgah. Phil Durrant je v širši svet svetovne impro komune vstopil po sodelovanjih s pihalcem Johnom Butcherjem, kjer je s svojo lastno elektronsko šaro imenitno maličil že tako nenavaden pihalski vokabular gospoda Butcherja. Predvsem pa se loči od svojih ideoloških pobratimov in sester po pronicljivem proučevanju sodobne elektronsko naravnane glasbene realnosti, ki se zvočno vtira v njegov prenosni računalnik. Pat Thomas je znan po prvovrstnem klavirskem igranju, njegov zvočni diapazon pa se širi tudi s »sempledelijo«. Mark Sanders je izjemno raznovrsten tolkalec, redni sodelavec Evana Parkerja, kljub kleni ideološki drži pa jo včasih ucvre in ritmično podpira debelo zapohane basovske linije Jaha Wobbla.

Prva plošča kvarteta Lunge (Braced And Framed; Acta 1999) je še sramežljivo iskala skupen izraz, ki ga plošča Strong Language nakazuje že s samim naslovom. Lunge so se na njem preselili iz igre zvočnih utrinkov in detajlov tipičnega britanskega simptoma grajenega od pionirskih šestdesetih dalje. S tem drzno prelomijo s trdovratno tradicijo, ki se je nekateri trmasto oklepajo že preveč dolgo. Če svobodna improvizacija namreč nakazuje v lastnem bistvu sicer utopično idejo zvočne svobode, je scena, posebno v Britaniji, še posebej konzervativna. Hvala za izjeme. Gail Brand tako v svobodnjaški igri prevzame pobudo, kar je povsem legitimno v kontekstu improvizacije, ki kot kolektivna igra še najbolj odstira socialno situacijo. S tem pa kot vodilni glas in gonilo celotne zvočne gmote nesramno spominja na jazzovske paraveje, ki so sprva podžgale svobodnjaški žanr, a se na koncu protestno obrnile stran. Seveda Lunge ne igrajo jazza, vendar pa Brand nesramno poseže celo po melodičnih refleksijah in ognjeviti igri. Če je najmlajša članica hkrati najbolj prezentna v svojih reminiscencah na starejšega kolega Paula Rutherforda, Globokarja in ostalih v prevratniških metodah izrabljanja svojega glasbila, pa ostali trije še zdaleč niso v vlogi pasivnih spremljevalcev. Vsi efektivno zapolnjujejo zvočni tok improvizacij z radostnim hrupom, izbrušenimi in izbranimi toni deformiranega značaja in podžigalsko izkrivljeno ritmiko. Kvalitetni koren plošče Strong Language je njena transžanrskost, ki pa ne kljuva direktno v ušesa, pač pa se subtilno počasi vtira vanje. Sestavljajo ga predvsem posnetki živega nastopa Lunge iz amsterdamskega kluba Bimhuis, ki kljub okleščenosti zgolj na zvočni zapis v sebi nosijo vso radoživost enkratne muzike, ki se je takrat spontano šprudlala na odru. Antipod in vpogled v zvočno evolucijo zasedbe Lunge pa predstavljajo posnetki iz londonskega studija Gateway iz l. 2000. Potrebni sta bili torej dve leti, da so se Lunge odločili za radikalen poseg v že tako ali tako radikalni formi, zamešali sodoben elektrofonski pristop z ognjeno zgodnjo evropsko izkušnjo nemškega porekla, pogladili in izpostavili robatost ter predvsem predstavili izjemen talent ene redkih žensk v sodobnem zvočnem izrazu glasbila, kot je pozavna ... (www.emanemdisc.com)

LukaZ